Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Fidelis Terpinc velja za prvega slovenskega velepodjetnika. Rodil se je leta 1799 v Kranju. Z očetovim kapitalom je najprej v Kranju ustanovil valjalnico za volnene odeje in pozneje v okolici Domžal in Mengša organiziral izdelovanje slamnikov. Leta 1825 je kupil graščino in gospostvo Fužine pri Ljubljani ter zgradil velike mline; pozneje je enega spremenil v oljarno. Leta 1842 je ustanovil tovarno papirja in se lotil izdelovanja strojil in barvil. Čez nekaj let je en mlin preuredil v papirnico in tako postavil temelje papirnici Vevče, prvi strojni papirnici na Slovenskem. V Ljubljani je ustanovil še tovarno sukna in volnenih odej. Fidelis Terpinc je bil leta 1866 izvoljen v deželni zbor, potem pa je bil dve leti kot prvi Slovenec namestnik kranjskega deželnega glavarja. V slovenskem narodnem gibanju je bil pomemben podpornik različnih ustanov in društev, leta 1865 pa je postal častni meščan Ljubljane.

Leta 1886 se je v Mančah pri Vipavi rodil pravnik in politik Marko Natlačen. Bil je član Slovenske ljudske stranke in predsednik telovadnega društva Orel. Od septembra 1935 do aprila 1941 je bil ban Dravske banovine. Ob napadu na Jugoslavijo je ustanovil in vodil Narodni svet ter si prizadeval doseči čim boljši položaj Slovenije v teh razmerah. Med okupacijo je vodil Slovensko ljudsko stranko v ilegali ter z drugimi strankami sodeloval pri izdelavi slovenskega narodnega programa, ki je predvideval obnovitev Kraljevine Jugoslavije kot federalne države. Spomladi leta 1942 je imel Marko Natlačen pomembno vlogo pri ustanovitvi Slovenske zaveze in tudi pri nastanku oboroženih vaških straž. Kot nevarnega nasprotnika in neformalnega voditelja protirevolucionarnega tabora ga je po nalogu vodstva Komunistične partije Slovenije oktobra 1942 usmrtila varnostno-obveščevalna služba.

Leta 1920 so se na Zaloški cesti v Ljubljani spopadli orožniki in delavci, ki so šli v urejenem sprevodu proti središču mesta, kjer naj bi bilo osrednje protestno zborovanje stavkajočih železničarjev. Okoli 20 orožnikov, ki naj bi jih železničarji skušali razorožiti, je streljalo na demonstrante in štirinajst ljudi (po drugih podatkih trinajst) ubilo, približno trideset pa jih je bilo ranjenih. Med žrtvami so bili tudi ženske in otroci. Žandarmerija je takrat aretirala vodstvo Komunistične partije Jugoslavije za Slovenijo. Bistvo železničarske stavke leta 1920 je bilo povezano z odpovedjo kolektivne pogodbe in veliko količino neizplačanih nadur, poslabšanjem delovnih pogojev in znižanjem plač. Slovenski železničarji so tedaj protestirali tudi zato, ker jim nova oblast Kraljevine SHS ni hotela priznati socialnih pravic, ki so si jih izbojevali že v avstro-ogrski monarhiji. Oblast je tedaj v Ljubljani razglasila policijsko uro, aretirala člane stavkovnih odborov in pokrajinskega vodstva komunistične stranke. Posledica te stavke in tiste, ki je sledila v Bosni, je bila Obznana, s katero je vlada Kraljevine SHS prepovedala komunistično stranko, ta je potem prešla v ilegalo in tajno delovala dve desetletji – vse do začetka druge svetovne vojne. V tem času si je nabrala pomembne izkušnje, ki jih nobena druga politična opcija ni premogla, zato je v čas okupacije stopila s pomembno prednostjo pred preostalimi strankami.

Dramska igralka in pisateljica Alja Tkačev je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 1980 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, potem pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča. Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Pisala je tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Slišali bomo odlomek njene pripovedi pravljice Peter in volk. *Posnetek   Gledališka igralka in pisateljica Alja Tkačev se je rodila leta 1934 v Ljubljani.