Bogata ustvarjalnost koroškega bukovnika Najstarejša hidroelektrarna na Dravi Kako v najkrajšem času izgnati iz domovine dobrega četrt milijona Slovencev ? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Na Drabósnjah nad Vrbskim jezerom na Koroškem se je leta 1768 rodil koroški ljudski pesnik in pisatelj Andrej Šuster Drabosnjak. Bil je vaški posebnež, samosvoj vsevednež in samouk. Omislil si je kar svojo lastno preprosto tiskarno, zaradi katere je celo zanemaril kmetijo. Menda je pesnil kar med oranjem. Na vsakem koncu njive je imel stolček s papirjem in svinčnikom, da si je zapisal tisto, česar se je domislil med oranjem. Najprej je natisnil pet svojih pesmi, ljudem pa se je najbolj prikupil s prevodi oziroma priredbami verskih iger kot izrazitimi primeri ljudske dramatike. Nekatere od teh iger je uprizoril kar sam, sicer pa so jih več kot sto let igrali po slovenskih in koroških krajih. Iz večine del Andreja Šusterja Drabosnjaka odseva v okorni, a pristni rožanski besedi notranji svet trpečega koroškega človeka.

Naravoslovec in arheolog Srečko Brodar je bil prvi in gotovo ostaja eden najuspešnejših raziskovalcev najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi. V najdišču je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč ter nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. *Posnetek  Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po drugi svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje Slovenije pomembno paleolitsko območje na vzhodnem obrobju Alp, ki povezuje paleolitske kulture Panonske nižine s severnoitalijanskimi pokrajinami. Naša najdišča je tako povezal s primerljivimi v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji in v Franciji ter tako uveljavil slovenski in tedanji jugoslovanski paleolitik v mednarodnem znanstvenem okolju. Naravoslovec in arheolog Srečko Brodar se je rodil pred 130 leti (1893) v Ljubljani.

Potem ko so 6. maja 1918 začeli obratovati prvi trije agregati hidroelektrarne Fala, 9. maja pa še četrti, je 23. maja tistega leta začel obratovati še njen peti agregat. Tako je začela delovati v tistem času največja hidroelektrarna v tem delu Evrope, ki je pozneje v dobrem desetletju dobila še dva agregata. Elektrarna je bila sprva namenjena energetski oskrbi Gradca, njegovega industrijskega zaledja in industrije v Rušah. Po razpadu Avstro-Ogrske je v novi državi Kraljevini SHS v dvajsetih letih prejšnjega stoletja spodbudila začetni gospodarski razvoj Maribora, ki je tako postal eno najbolj industrijskih mest v nekdanji skupni državi. Leta 1936 je proizvodnja električne energije v hidroelektrarni Fala predstavljala petino vse proizvedene elektrike v takratni državi.

Leta 1941 je bila v Mariboru konferenca predstavnikov različnih nemških nacističnih uradov, na kateri so obravnavali načrt o množičnem izgonu od 220.000 do 260.000 Slovencev v Srbijo. To je pomenilo vsakega tretjega Slovenca na takratnem nemškem okupiranem območju. To je bil v zasedeni Evropi največji za izgon predvideni del prebivalstva.