Würtemberški mecen slovenskih protestantov Zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda Ustanovitev Slovenske kmečke zveze

Leta 1515 se je v Bad Urachu rodil vojvoda Krištof Würtemberški, ki velja za enega najpomembnejših podpornikov in mecenov slovenskega protestantskega gibanja. Čeprav je bil katoliško vzgojen, je prestopil v protestantsko vero in med njegovim vladanjem se je na Würtemberškem dokončno organizirala protestantska cerkev, bil je tudi osebni prijatelj cesarja Maksimilijana II. Podpiral je tuje protestante, zlasti dijake in pregnance. Zanimanje za Slovence mu je vzbudil najbrž njegov učitelj Mihael Tiffernus, ki ga je leta 1532 na begu z Dunaja v Mantovo vodil tudi skozi slovenske kraje. Za podporo Primožu Trubarju ga je najbrž pridobil Peter Pavel Vergerij. Vojvoda Krištof je za tiskanje slovenskih protestantskih knjig namenil 1500 goldinarjev, na Trubarjevo prošnjo pa je štipendiral tudi vrsto dijakov iz slovenskih dežel.

Pravnik Božo Kobe je pred drugo svetovno vojno diplomiral na pravni fakulteti in se leta 1941 vključil v narodnoosvobodilni boj. Bil je inštruktor oddelka za sodstvo, od marca 1944 pa javni tožilec pri Višjem vojaškem sodišču 9. korpusa. Po vojni je sodeloval pri vzpostavitvi oblasti, postal univerzitetni učitelj ter bil leta 1949 obtožen simpatiziranja s Sovjetsko zvezo in kot informbirojevec zaprt na Golem otoku, kjer je v obdobju prestajanja zaporne kazni tudi umrl. Komisija Vlade Republike Slovenije za izvajanje Zakona o popravi krivic mu je priznala status nekdanjega političnega zapornika, priznan pa mu je bil tudi status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Pravnik dr. Božidar Kobe se je rodil pred 110 leti (1913) na Golniku.

Pisateljica in kulturna delavka Zora Piščanc je bila tajnica goriške Marijine družbe, od leta 1952 pa upravnica Katoliškega glasa. Novele in povesti je objavljala v zamejskih in zdomskih revijah. Med drugim je napisala tudi zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda v Panoniji in na Moravskem. Posebno težo ima njeno delo z naslovom Pesnik zelene pomladi, ki je povest o bratu Ladu Piščancu, krivično obsojenem izdaje partijske šole v Cerknem in skupaj s štirinajstimi župljani ubitem nad Cerknim. Kasneje se je izkazalo, da je bil pravi izdajalec partizanski častnik v nemški obveščevalni službi. Zora Piščanc se je rodila leta 1912 v Trstu.

12. maja pred 35 leti (1988) je bila v okviru tedanje Socialistične zveze na javni tribuni z naslovom: »Ali mora kmet res le ubogati?« v Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza, predhodnica današnje Slovenske ljudske stranke. Njeni ustanovni člani so bili med podpisniki Majniške deklaracije, s katero je opozicija takratni oblasti 8. maja 1989 zahtevala razglasitev suverene slovenske države. Ustanovitev Slovenske kmečke zveze, ki je potekala v Unionski dvorani v Ljubljani in se je je udeležilo približno 1500 ljudi velja za začetek organiziranega demokratičnega delovanja pri nas. Po tem dogodku so kmalu nastale številne nove politične stranke, tedaj formalno imenovane zveze in gibanja, saj je bilo uradno politično organiziranje zunaj zapovedanih politični okvirov še vedno prepovedano.