Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju
Začetki kinematografije v Ljubljani
Vrt spominov in tovarištva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju
Začetki kinematografije v Ljubljani
Vrt spominov in tovarištva
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otroška negovalka Antonija Nadlišek - Grmek je v Gorici opravila strokovni izpit in delala v vrtcu pri Svetem Jakobu v Trstu. Leta 1898 je ustanovila svoj vrtec pri Svetem Ivanu in ga uspešno vodila, dokler ga niso Italijani ukinili. Bila je nadzornica vrtcev v Julijski krajini. Kot igralka in režiserka je vse od ustanovitve leta 1902 uspešno delovala tudi v tržaškem Dramatičnem društvu, in to kot igralka, režiserka in prevajalka, dokler ni zaradi političnih pritiskov in nasilja prenehala tudi gledališka dejavnost. Antonija Nadlišek - Grmek se je rodila pred 150 leti (1873) v Trstu.
Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.
»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26. tega meseca, začele predstave v salonu 'Kinematograf EDISON' na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa. Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah! Kinematograf je za stalno naseljen!« Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kinopredstavo v pravem stalnem in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale okoli uro, v tem času pa so zavrteli pet do šest različnih filmov. Običajno je bilo, da je spored vseboval nekoliko daljše dramsko delo, kot uvodno in sklepno dejanje pa sta bili na sporedu praviloma smešnici.
26. maja 1919 se je v Petánjcih v Prekmurju rodil pravnik Vanek Šiftar. Že kot gimnazijec v Murski Soboti in na Ptuju se je v drugi polovici tridesetih let ustvarjalno vključil med snovalce in pisce napredne mladinske revije Mladi Prekmurec. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Študij prava je moral prekiniti zaradi druge svetovne vojne, med katero je sodeloval v odporniškem gibanju ter bil prisilno mobiliziran v madžarsko vojsko, iz katere je prebegnil v sovjetsko Rdečo armado. Po vojni je v Ljubljani nadaljeval študij in leta 1956 doktoriral na Pravni fakulteti, kjer je vrsto let tudi predaval. Kot pedagoški vodja Višje pravne šole v Mariboru si je prizadeval za celovit študij prava, bil pa je tudi član delovne skupine, ki je leta 1975 pripravila ustanovitev Univerze v Mariboru. Ta mu je leta 1983 podelila naziv zaslužnega profesorja. Dr. Vanek Šiftar je veljal tudi za enega prvih preučevalcev zgodovine in vprašanja Romov v Prekmurju. Na svoji domačiji v Petanjcih pa je ustanovil in več kot pol stoletja vodil Vrt spominov in tovarištva. V njem je zasajenih več kot 450 dreves in grmovnic. Zasadili so jih borci proti fašizmu in nacizmu ter taboriščniki, ki so rastline prinesli iz krajev svojega trpljenja in z bojišč. *Posnetek Zasnovo za Park spominov pa je ustvarila njegova mati, ko je po drugi svetovni vojni ob vhodu na hektar in pol veliko posest v spomin na svoja dva padla sinova – Vanekova brata – zasadila dve vrbi žalujki.
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov