Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo«
»Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti
Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
12. junija pred 150 leti (1773) je dunajska dvorna pisarna izdala odlok, da se v Ljubljani ustanovi normalka. To je bila v glavnih mestih nekdanjih avstrijskih dežel osnovna šola s popolnim učnim programom. Za ta napredek je zaslužen jezikoslovec Blaž Kumerdej, ki se je zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem in cesarici Mariji Tereziji predlagal ustanovitev šol s poukom v slovenskem jeziku. Šole naj bi obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Zamisel je utemeljeval s prepričanjem, da se bodo tako Kranjci hitreje seznanili z verskimi in gospodarskimi nauki in državljanskimi dolžnostmi, saj »pismeni ljudje laže pridobivajo in proizvode izmenjujejo ter državi davke plačujejo«. Blaž Kumerdej je postal ravnatelj ljubljanske normalke in je pozneje tudi uspešno uveljavil načelo, da je za učiteljske kandidate nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine, ter tako poskrbel za uveljavljanje pouka v slovenskem jeziku.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile po večini domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjak je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
12. junija pred 120 leti (1903) sta srbski in slovenski skladatelj Stevan Mokranjac in Davorin Jenko skupaj nastopila v beograjskem Narodnem gledališču. Njuno delo je bil himnični pozdrav novemu kralju Petru I. Karađorđeviću, ki mu je Mokranjac namenil »Pozdravno pesem«, Jenko pa pesnitev, imenovano »Apoteoza Karađorđu«. Skladatelja sta ustvarjalno povezala svoja naroda. Davorin Jenko je tako zložil napev pesmi »Bože pravde«, himne Kraljevine in danes Republike Srbije, prav tako pa je ustvaril tudi melodijo pesmi »Naprej, zastava Slave«, ki je danes himna Slovenske vojske. Stevan Mokranjac je Jenka zelo podpiral v njegovih sporih z upravo Narodnega gledališča v Beogradu, označil pa ga je tudi za najboljšega umetniškega ustvarjalca na glasbenem področju in hkrati najpomembnejšega izmed vseh slovanskih glasbenikov, ki so dotlej delovali v srbskem okolju. To oceno potrjuje tudi ugotovitev, da so bili kar tri desetletja vsi glasbeni uspehi Srbskega narodnega gledališča v Beogradu neločljivo povezani z imenom leta 1835 v Dvôrjah pri Cerkljah na Gorenjskem rojenega Davorina Jenka. Srbski kulturni center iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji v spomin na skupno delo obeh skladateljev 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko zastavo. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil lani (2022) preminuli fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. *Posnetek Fotografija Triglava s slovensko zastavo je bila glavni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki Janeza Kališnika, snemalca RTV Slovenija.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo«
»Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti
Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
12. junija pred 150 leti (1773) je dunajska dvorna pisarna izdala odlok, da se v Ljubljani ustanovi normalka. To je bila v glavnih mestih nekdanjih avstrijskih dežel osnovna šola s popolnim učnim programom. Za ta napredek je zaslužen jezikoslovec Blaž Kumerdej, ki se je zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem in cesarici Mariji Tereziji predlagal ustanovitev šol s poukom v slovenskem jeziku. Šole naj bi obiskovali vsi otroci ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Zamisel je utemeljeval s prepričanjem, da se bodo tako Kranjci hitreje seznanili z verskimi in gospodarskimi nauki in državljanskimi dolžnostmi, saj »pismeni ljudje laže pridobivajo in proizvode izmenjujejo ter državi davke plačujejo«. Blaž Kumerdej je postal ravnatelj ljubljanske normalke in je pozneje tudi uspešno uveljavil načelo, da je za učiteljske kandidate nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine, ter tako poskrbel za uveljavljanje pouka v slovenskem jeziku.
Pesnica in pisateljica Luiza Pesják je najprej pisala v nemščini, po letu 1860 pa se je pridružila slovenskemu narodnostnemu gibanju in začela pesniti v slovenščini ter objavljati v Novicah in Slovenskem glasniku. Pesmi so bile po večini domoljubne, napisane v romantičnem slogu. Pisala je tudi otroške pesmi. Med drugim je leta 1887 objavila »Beatin dnevnik«, svojevrsten ženski roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti. Luiza Pesjak je pisala prologe za »čitalniške bésede«, priredila in napisala pa je tudi nekaj dramskih besedil ter libreto za opero »Gorenjski slavček«. Pesnica in pisateljica Luiza Pesják se je rodila leta 1828 v Ljubljani.
12. junija pred 120 leti (1903) sta srbski in slovenski skladatelj Stevan Mokranjac in Davorin Jenko skupaj nastopila v beograjskem Narodnem gledališču. Njuno delo je bil himnični pozdrav novemu kralju Petru I. Karađorđeviću, ki mu je Mokranjac namenil »Pozdravno pesem«, Jenko pa pesnitev, imenovano »Apoteoza Karađorđu«. Skladatelja sta ustvarjalno povezala svoja naroda. Davorin Jenko je tako zložil napev pesmi »Bože pravde«, himne Kraljevine in danes Republike Srbije, prav tako pa je ustvaril tudi melodijo pesmi »Naprej, zastava Slave«, ki je danes himna Slovenske vojske. Stevan Mokranjac je Jenka zelo podpiral v njegovih sporih z upravo Narodnega gledališča v Beogradu, označil pa ga je tudi za najboljšega umetniškega ustvarjalca na glasbenem področju in hkrati najpomembnejšega izmed vseh slovanskih glasbenikov, ki so dotlej delovali v srbskem okolju. To oceno potrjuje tudi ugotovitev, da so bili kar tri desetletja vsi glasbeni uspehi Srbskega narodnega gledališča v Beogradu neločljivo povezani z imenom leta 1835 v Dvôrjah pri Cerkljah na Gorenjskem rojenega Davorina Jenka. Srbski kulturni center iz Ljubljane je z Nacionalnim svetom slovenske narodne manjšine v Srbiji v spomin na skupno delo obeh skladateljev 12. junij razglasil za dan srbsko-slovenskega prijateljstva.
Pozno popoldne 12. junija 1991, dva tedna pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti, je proti najvišjemu vrhu Slovenije poletel policijski helikopter s skupino gorskih reševalcev. Na Triglavu, kjer je bilo tedaj še neobičajno veliko snega, so najprej izkopali vrh Aljaževega stolpa in nato izobesili slovensko zastavo. Ta je bila brez današnjega grba, saj še ni bila sprejeta končna odločitev o tem, kakšni bodo simboli nove države. Avtor zamisli in fotografij je bil lani (2022) preminuli fotograf časnika Delo Joco Žnidaršič. *Posnetek Fotografija Triglava s slovensko zastavo je bila glavni motiv zgodovinske osamosvojitve izdaje časopisa Delo, obstajajo pa tudi televizijski posnetki Janeza Kališnika, snemalca RTV Slovenija.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov