Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poznavalka del Josipa Murna
Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov
Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Danes je dan državnosti. Pred 32-imi leti je slovenska skupščina s “Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti” in z “Deklaracijo o neodvisnosti” uzakonila samostojnost naše države. Hkrati je parlament sprejel tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine. Republika Slovenija je formalno postala neodvisna država. Sklepni nagovor je imel predsednik slovenskega parlamenta, doktor France Bučar. *Posnetek Ko se je izvedelo, kako pomembne sklepe sprejema tedanja slovenska skupščina, je Jugoslovansko vojno letalstvo nad Ljubljano uprizorilo zastraševalni prelet lovcev MIG. Zgodilo se je 25. junija leta 1991 med 17. in 18. uro – prav v času oddaje Studio ob 17-ih Radia Slovenija. Oddajo je takrat vodil Gojko Brvar. In kako se je slišalo hrumenje motorjev migov nad Ljubljano? Poslušali bomo arhivski odlomek, ki je prav danes star 32 let ... *Posnetek Slovesna razglasitev samostojnosti je bila naslednji dan, 26. junija 1991.
Literarna zgodovinarka Silva Trdina je slavistiko in primerjalno književnost študirala v Ljubljani in Pragi, leta 1934 doktorirala in se nato izpopolnjevala v Italiji. Učila je na srednjih šolah, nekaj časa je bila predavateljica na visoki pedagoški šoli in lektorica za italijanščino na ljubljanski univerzi. Objavljala je literarnozgodovinska dela, članke in kritike, pripravila izdajo del Josipa Murna, sestavljala šolske učbenike ter prevajala iz češčine in italijanščine. Napisala je tudi dramo “V provinci”. Silva Trdina se je rodila leta 1905 v Ljubljani.
Politolog Vladimir Benko je diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1965 pa doktoriral na pravni. Velja za utemeljitelja znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov pri nas. Z združevanjem zgodovinskih, socioloških in politoloških analiz jih je izoblikoval v eno temeljnih področij slovenske politične znanosti. Preučeval je zunanjo politiko, nacionalno varnost, zgodovino mednarodnih odnosov in neuvrščenost. Med njegovimi deli je pomemben tudi prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini iz leta 1970. Bil je profesor na visoki šoli za politične vede; pod njegovim vodstvom se je ta leta 1974 preoblikovala v Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter se vključila v ljubljansko univerzo. Še istega leta je zaradi nestrinjanja z zahtevami političnega vodstva po odstranitvi profesorjev Veljka Rusa, Tineta Hribarja, Janeza Jerovška in Vladimirja Arzenška s fakultete – odstopil in tudi izstopil iz Zveze komunistov. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Vladimir Benko se je rodil leta 1917 v Krškem.
Radijski reporter in enigmatik Franci Pavšer je bil član športnega uredništva našega radia, dvanajst let pa tudi njegov urednik. Zoral je ledino in uhodil nove poti radijskega reporterstva ter bil odličen reporter prenosov tekem v alpskem smučanju. Bil je tudi prvi, ki se je leta 1964 po radijskih valovih neposredno oglasil z vrha Triglava. Za svoje delo je prejel Bloudkovo plaketo, novinarsko nagrado sklada Toneta Tomšiča, zlati častni znak Planinske zveze Slovenije in zlati mikrofon, najvišje priznanje za reporterske dosežke. Bil je tudi eden izmed začetnikov moderne slovenske enigmatike in avtor prve knjige križank pri nas. Radijski reporter in enigmatik Franci Pavšer se je rodil pred 85 leti (1938) v Splitu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Poznavalka del Josipa Murna
Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov
Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Danes je dan državnosti. Pred 32-imi leti je slovenska skupščina s “Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti” in z “Deklaracijo o neodvisnosti” uzakonila samostojnost naše države. Hkrati je parlament sprejel tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne listine. Republika Slovenija je formalno postala neodvisna država. Sklepni nagovor je imel predsednik slovenskega parlamenta, doktor France Bučar. *Posnetek Ko se je izvedelo, kako pomembne sklepe sprejema tedanja slovenska skupščina, je Jugoslovansko vojno letalstvo nad Ljubljano uprizorilo zastraševalni prelet lovcev MIG. Zgodilo se je 25. junija leta 1991 med 17. in 18. uro – prav v času oddaje Studio ob 17-ih Radia Slovenija. Oddajo je takrat vodil Gojko Brvar. In kako se je slišalo hrumenje motorjev migov nad Ljubljano? Poslušali bomo arhivski odlomek, ki je prav danes star 32 let ... *Posnetek Slovesna razglasitev samostojnosti je bila naslednji dan, 26. junija 1991.
Literarna zgodovinarka Silva Trdina je slavistiko in primerjalno književnost študirala v Ljubljani in Pragi, leta 1934 doktorirala in se nato izpopolnjevala v Italiji. Učila je na srednjih šolah, nekaj časa je bila predavateljica na visoki pedagoški šoli in lektorica za italijanščino na ljubljanski univerzi. Objavljala je literarnozgodovinska dela, članke in kritike, pripravila izdajo del Josipa Murna, sestavljala šolske učbenike ter prevajala iz češčine in italijanščine. Napisala je tudi dramo “V provinci”. Silva Trdina se je rodila leta 1905 v Ljubljani.
Politolog Vladimir Benko je diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1965 pa doktoriral na pravni. Velja za utemeljitelja znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov pri nas. Z združevanjem zgodovinskih, socioloških in politoloških analiz jih je izoblikoval v eno temeljnih področij slovenske politične znanosti. Preučeval je zunanjo politiko, nacionalno varnost, zgodovino mednarodnih odnosov in neuvrščenost. Med njegovimi deli je pomemben tudi prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini iz leta 1970. Bil je profesor na visoki šoli za politične vede; pod njegovim vodstvom se je ta leta 1974 preoblikovala v Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter se vključila v ljubljansko univerzo. Še istega leta je zaradi nestrinjanja z zahtevami političnega vodstva po odstranitvi profesorjev Veljka Rusa, Tineta Hribarja, Janeza Jerovška in Vladimirja Arzenška s fakultete – odstopil in tudi izstopil iz Zveze komunistov. Zaslužni profesor ljubljanske univerze Vladimir Benko se je rodil leta 1917 v Krškem.
Radijski reporter in enigmatik Franci Pavšer je bil član športnega uredništva našega radia, dvanajst let pa tudi njegov urednik. Zoral je ledino in uhodil nove poti radijskega reporterstva ter bil odličen reporter prenosov tekem v alpskem smučanju. Bil je tudi prvi, ki se je leta 1964 po radijskih valovih neposredno oglasil z vrha Triglava. Za svoje delo je prejel Bloudkovo plaketo, novinarsko nagrado sklada Toneta Tomšiča, zlati častni znak Planinske zveze Slovenije in zlati mikrofon, najvišje priznanje za reporterske dosežke. Bil je tudi eden izmed začetnikov moderne slovenske enigmatike in avtor prve knjige križank pri nas. Radijski reporter in enigmatik Franci Pavšer se je rodil pred 85 leti (1938) v Splitu.
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov