Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija

Kasnejši izumitelj in industrialec  Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja  izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. V spominskem muzeju Janeza Puha v njegovem rojstnem kraju nas sprejem domačin Janez Čeh. *Posnetek  Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.

Častnik Alfred Lavrič, sin feldmaršalporočnika Ivana Lavriča plemenitega Zaplaz, enega najbolj znanih častnikov avstro-ogrske vojske slovenskega rodu je končal vojaško akademijo v dunajskem Novem mestu ter služboval v 41. pehotnem polku v Černovicah na Češkem in v štabu 18. Brigade v Pragi. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik bataljona v 17., pretežno slovenskem pehotnem polku. Po vojni se je pridružil generalu Maistru ter 19. novembra 1918  z vojsko vkorakal v Borovlje. Kasneje je hudo ranjen padel v avstrijsko vojno ujetništvo.  Ostal je  invalid. V preostanku življenja je – kot piše v nekrologu leta 1935 v glasilu Slovenija – »životaril kot trgovski pomočnik«. Major Alfred Lavrič – rodil se je na današnji dan pred 140 leti (1883) - je bil poleg Franja Malgaja in Rudolfa Maistra eden najbolj znanih slovenskih  vojaških poveljnikov v bojih za severno mejo.

Pred 80 leti (1943) je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje  je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.

Za začetek delovanja  Big  banda  Radiotelevizije  Slovenija  je  najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Leta 1961 je Adamiča nasledil Jože Privšek. Pod njegovo taktirko bomo slišali odlomek skladbe z naslovom »Pred mano je poletje« v izvedbi Plesnega orkestra iz leta 1974 *Posnetek    Dodajmo, da je bil Jože Privšek tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Plesni orkestre, kasnejši  Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.