Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani

Danes mineva 1050 let (973) od dne, ko je nemški cesar Oton II. brižinskemu škofu Abraha­mu  z  darilno  listino podelil staro naselje  Loka,  vso  Selško dolino   ter  večji  del  Poljanske  doline  in  Sorškega  polja. Brižinski škofje so izbrali ta kraj za upravno središče dodeljene posesti zaradi njegove ugodne lege in ga preimenovali v Škofjo Loko. Kot trg je bila Loka prvič omenjena leta 1248, kot mesto leta 1274; škofje  so  imeli pravico do kovanja denarja, pobiranja  mitnine  in trgovanja, njihovo gospostvo pa je zanje upravljal glavar, ki je imel nad podložniki tudi sodno oblast.

Leta 1810 se je v Ceróvcu pri Ljutomeru rodil pesnik Stanko Vraz, s pravim imenom Jakob Frass.  Po gimnaziji v Mariboru je študiral filozofijo v Gradcu. Prve pesmi je poslal Kranjski čbelici, vendar jih zaradi slabo razumljive jezikovne mešanice niso objavili. Nato je začel sodelovati v “Zgodnji Danici” in se približal Gajevemu ilirstvu. *Posnetek  Je povedal slovenist akademik profesor doktor Marko Jesenšek. Leta 1838 se je preselil v Zagreb ter pozabil na slovensko literaturo. Izdal je več zbirk v hrvaščini; bile so domoljubne in ljubezenske s sledovi evropske predromantike. Njegova edina slovenska objava so “Narodne pesmi ilirske”; to so bili zapisi slovenske ljudske poezije, po večini vzhodnoštajerske.  Stranko Vraz je napisal tudi prvo slovensko knjigo v gajici.

Našemu prvemu pesniku Valentinu Vodniku so leta 1899 v Ljubljani odkrili spomenik. Bronasti kip, delo kiparja Alojza Gangla, so postavili pred takratni licej. Tega so po potresu šest let pozneje podrli in  prostor uredili kot Vodnikov trg. O postavitvi spomenika so razmišljali že dobra tri desetletja prej, vendar so številni na Kranjskem menili, da bi denarne prispevke za spomenik lahko koristneje porabili, na primer za podporo revnim šolarjem in študentom. Končno je stekla akcija in “Novice” so objavile:

“… Vodnikova podoba bo marsikomu srce mehčala in mu ljubezen do domovine navdihnila … Spomenik bo služil Vodniku v slavo, nam v korist, našim naslednikom v vzgled, Slovanom v ponos.”

Slovesnosti ob odkritju se je udeležilo nekaj tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin, prireditveni odbor pa je dobil kar 138 telegramov, med drugim tudi iz Francije, Bolgarije in Italije. Ko je slavnostni govornik, cesarsko-kraljevi gimnazijski ravnatelj Wiesthaler, odkril spomenik, so z gradu zagrmeli topovi, več kot dvestočlanski združeni pevski zbor pa je zapel slavnostno Ipavčevo in Funtkovo kantato z naslovom “Vodniku”. Tistega dne so izšle tudi Vodnikove “Pesmi” in njegova biografija.

Medicinska sestra Pavla Gruden se je rodila leta 1894 v Malih Laščah. Bila je ena prvih diplomantk šole za zaščitne sestre v Ljubljani. Izpopolnjevala se je na Dunaju, pozneje pa postala glavna sestra na otroški kliniki v Beogradu. Po drugi svetovni vojni se je vrnila v Slovenijo ter bila pobudnica ustanovitve “materinskega doma” v Ljubljani in njegova prva ravnateljica.