Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Mornariški častnik in slikar Anton Perko se je leta 1866 udeležil znamenite pomorske bitke pri otoku Vis, kjer je sodeloval kot častnik pa tudi kot uradni risar, ki je sproti skiciral potek boja na morju. Upodobitve je pozneje dodelal v kombinirani tehniki svinčnika, tempere, akvarela in pastela ter ustvaril uprizoritve bitke. Izvirnike hranijo v Muzeju vojaške zgodovine na Dunaju. Dvorni slikar Anton Perko, eden naših redkih  marinistov in orientalistov, se je rodil pred 190 leti (1833) v Podgrádu na Vranskem.

Pred 180 leti (1843) je v Ljubljani začel izhajati časopis Novice, Kmetijske in rokodelske novice. Novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, so  sprva izhajale v nakladi tisoč izvodov. Zaslužne so za strokovni dvig slovenskega kmetijstva in obrtništva, za utrdi­tev enotnega slovenskega knjižnega jezika in za vsestranski  kul­turni razvoj slovenskega naroda. 

Miran Jarc sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec. Miran Jarc se je rodil leta 1900 v Črnomlju.

Geograf, krasoslovec in jamar Ivan Gams je leta 1956 doktoriral na ljubljanski  Filozofski fakulteti. Kot znanstveni delavec je deloval na Inštitutu za geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni. Njegovo osnovno znanstveno področje je bilo raziskovanje krasa in njegovih pojavov, velja pa tudi za avtorja vrste izvirnih ugotovitev, vezanih na kras. *Posnetek   Bil je med pobudniki geomorfološkega kartiranja Slovenije in Jugoslavije ter vodja projekta geomorfološke karte Jugoslavije. Raziskoval je tudi klimatogeografske razmere v Sloveniji in gozdno mejo na Koroškem. V sedemdesetih letih se je usmeril v pokrajinsko ekologijo, raziskoval je poplavna območja in med prvimi tudi naravne nesreče pri nas.  Profesor Ivan Gams, naš najbolj znan in upoštevan  krasoslovec, se je rodil 5. julija pred 100 leti (1923) v Slovenj Gradcu.