Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Slikar Jožef Jakob Tominc je že zelo mlad odšel v Rim, kjer se je učil pri  različnih slikarjih. Komaj štiriindvajsetleten je tam prejel srebrno odličje šole za slikarstvo za risbo »Študija apostola«. Znan je predvsem kot portretist, slikal pa je tudi nabožne, žanrske in zgodovinske motive. Njegova dela se odlikujejo po virtuozni izvedbi, predvsem obrazov in oblačil portretirancev ter igre s svetlobo poudarjenih predmetov ali njihovih podrobnosti. Slikar Jožef Jakob Tominc se je rodil leta 1790 v Gorici.

Leta 1845 se je v Zavrhu po Šmarno goro rodil duhovnik, planinec in skladatelj Jakob Aljaž. Pospeševal je graditev planinskih poti in postojank po Julijskih Alpah. Leta 1895 je od občine Dovje za goldinar odkupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp. S tem dejanjem je dal vedeti, da je Triglav slovenska gora in narodni simbol. *Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl. Med njegovimi pesmimi je najznamenitejša »Oj, Triglav, moj dom«, himna slovenskih planincev. Slišali bomo odlomek v izvedbi Slovenskega komornega zbora, dirigent je bil Mirko Cuderman *Posnetek  S tem ko pesem v celoti pripisujemo Jakobu Aljažu, pa nehote pozabljamo na avtorja njenega besedila. To je bilo prvič javno objavljeno leta 1894 v rokopisnem bogoslovnem glasilu »Lipica« v Mariboru. S psevdonimom Slavin ga je napisal Matija Zemljič iz Gornje Radgone, poznejši duhovnik, pesnik in prevajalec pri Svetem Tomažu pri Ormožu. Leta 1895 je bila pesem objavljena še v dijaškem listu »Zora«; Jakob Aljaž jo je odkril in takoj uglasbil. Pesem je bila prvič zapeta 10. avgusta 1896 ob odprtju Triglavske koče na Kredarici.

Pravnik, politik in diplomat Joža Vilfan je pred 90 leti (1933) v Ljubljani doktoriral iz prava. Sodeloval je v študentskem in levičarskem gibanju, med drugo svetovno vojno je deloval za priključitev Primorskem, bil pa je tudi član AVNOJ-a ter Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. *Posnetek   V letih od 1947 do 1950 je vodil stalno jugoslovansko misijo pri Združenih narodih, bil nato veleposlanik v Indiji in Burmi ter generalni sekretar predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. PJoža Vilfan je leta 1946 kot sekretar jugoslovanske delegacije sodeloval na pariški mirovni konferenci. Rodil se je leta 1908 v Trstu.

Zgodovinar in arhivist Viktor Vrbnjak je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in bil od leta 1962 zaposlen v pokrajinskem arhivu v Mariboru. Bil je pobudnik in avtor zgodovinskih in arhivskih razstav, kulturno-znanstvenih prireditev, postavitev spominskih plošč pomembnim ljudem ter znanstvenih srečanj o njih. Po njegovi zaslugi so po drugi svetovni vojni znova začeli praznovati obletnice slovenskih taborov, o katerih je pisal v različnih poljudnih in strokovnih glasilih. Te razprave odlikujejo natančni pregledi dejstev in njihove poglobljene analize. Poleg odmevnega zbornika »Svet med Muro in Dravo« je uredil ali souredil še vrsto drugih strokovnih publikacij. Viktor Vrbnják se je rodil leta 1934 v Séliščih v bližini