Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva

 Radoslav Kušej velja za enega klasikov slovenske pravne vede. Mednarodni ugled si je pridobil z obsežnim zgodovinskim delom o preureditvi škofij v Notranji Avstriji pod Jožefom II. Leta 1919 je postal najprej izredni, nato pa redni profesor cerkvenega prava na takrat ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani. Objavil je sistematični deli o katoliškem cerkvenem pravu in njegovi zgodovini, v monografskih delih pa je obravnaval zlasti razmerje med Cerkvijo in državo in takrat v Jugoslaviji zelo zapleteno pravo zakonske zveze. Radoslav Kušej, dekan pravne fakultete in tudi rektor ljubljanske univerze, se je se je rodil leta 1875 v Spodnjih Libučah na Koroškem.

Avgusta Šantel mlajša je po šolanju na učiteljišču v Gorici v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.*Posnetek Je povedala Melanija Kerševan, ki je leta 2010 v novogoriški galeriji Frnaža pripravila razstavo z naslovom Portret družine Šantel. Avgusta Šantel mlajša se je rodila leta 1876 v Gorici.

Leta 1944 sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem mesecu in pol delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov in pet iz taborišč pobeglih Francozov.

V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.  V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest. Na današnji dan pred 75 leti (1948) – takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena – so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec 1948. Slovenija je takrat štela 1,389.094 prebivalcev.