Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Bukve za učenke porodničarstva"
Vroče poletje leta 1916 ob Soči
Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Bernard Pachner je leta 1833 na Dunaju magistriral iz porodništva. Čez pet let je prišel v Ljubljano ter na Mediko-kirurškem liceju predaval porodništvo, fiziologijo, patologijo in higieno novorojenca, nekaj let pozneje pa še veterino in sodno medicino. Po ukinitvi tega liceja je bil učitelj na babiški šoli; takrat je napisal tudi "Bukve za učenke porodničarstva". Bernard Pachner se je rodil pred 220 leti (1803) v Leonfeldnu v Avstriji.
Ob koncu julija 1916 je vse kazalo, da se italijanske sile na Soški fronti pripravljajo na nov ofenzivni udar – drugi od petih v tistem letu. Napad se je začel v začetku avgusta. Italijanski cilj je bilo goriško mostišče. Štiri italijanske divizije so napadle Sabotin, tri pa Sv. Mihael. Ključni trenutek bitke je bilo italijansko zavzetje vrha Sabotina, kjer so se branilci po hudem topniškem obstreljevanju prepozno vrnili iz zaklonišč na položaje. S padcem Sabotina je padlo tudi goriško mostišče in avstro-ogrska armada se je umaknila s Sv. Mihaela in iz porušene Gorice na rezervni položaj na levem bregu Soče, ki je potekal po črti Solkan–rob Gorice–Šempeter–Vrtojba. Ob umiku prek Soče je avstro-ogrska vojska razstrelila glavni lok solkanskega železniškega mostu. V drugem delu ofenzive so Italijani poskušali še s prodorom prek Banjške planote v Vipavsko dolino, vendar jim to ni uspelo.
Morski biolog Miroslav Zei je leta 1936 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz biologije ter se zaposlil na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Uvedel je nov pristop k raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter zagovarjal premišljeno, za populacije neškodljivo ribištvo. Njegove takratne raziskave in publikacije o ribjih naseljih v Kvarnerju in na Srednjem Jadranu so bile pionirski koraki v uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju in tudi drugod po Sredozemlju. Leta 1940 je doktoriral, njegovo pomembno odkritje o zamenjavi spola pri giricah pa je postalo učna snov pri študiju primerjalne zoofiziologije. *Posnetek Miroslav Zei je bil med drugim tudi redni profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, prvi direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani ter direktor Morske biološke postaje v Piranu. Raziskoval je v Atlantskem in Indijskem oceanu ter bil v okviru Organizacije združenih narodov član več misij v Afriki. Miroslav Zei – uvrščamo ga med ugledne svetovne oceanografe – se je rodil leta 1914 v Nabrežini pri Trstu.
Leta 1934 je bil v Kraljevini Jugoslaviji sprejet poseben zakon o mestnih občinah, po katerem so v Dravski banovini, kot se je imenovalo tedanje slovensko ozemlje, pripadale mestom Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
"Bukve za učenke porodničarstva"
Vroče poletje leta 1916 ob Soči
Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Bernard Pachner je leta 1833 na Dunaju magistriral iz porodništva. Čez pet let je prišel v Ljubljano ter na Mediko-kirurškem liceju predaval porodništvo, fiziologijo, patologijo in higieno novorojenca, nekaj let pozneje pa še veterino in sodno medicino. Po ukinitvi tega liceja je bil učitelj na babiški šoli; takrat je napisal tudi "Bukve za učenke porodničarstva". Bernard Pachner se je rodil pred 220 leti (1803) v Leonfeldnu v Avstriji.
Ob koncu julija 1916 je vse kazalo, da se italijanske sile na Soški fronti pripravljajo na nov ofenzivni udar – drugi od petih v tistem letu. Napad se je začel v začetku avgusta. Italijanski cilj je bilo goriško mostišče. Štiri italijanske divizije so napadle Sabotin, tri pa Sv. Mihael. Ključni trenutek bitke je bilo italijansko zavzetje vrha Sabotina, kjer so se branilci po hudem topniškem obstreljevanju prepozno vrnili iz zaklonišč na položaje. S padcem Sabotina je padlo tudi goriško mostišče in avstro-ogrska armada se je umaknila s Sv. Mihaela in iz porušene Gorice na rezervni položaj na levem bregu Soče, ki je potekal po črti Solkan–rob Gorice–Šempeter–Vrtojba. Ob umiku prek Soče je avstro-ogrska vojska razstrelila glavni lok solkanskega železniškega mostu. V drugem delu ofenzive so Italijani poskušali še s prodorom prek Banjške planote v Vipavsko dolino, vendar jim to ni uspelo.
Morski biolog Miroslav Zei je leta 1936 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz biologije ter se zaposlil na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo. Uvedel je nov pristop k raziskovanju Jadrana in njegovega ribjega bogastva ter zagovarjal premišljeno, za populacije neškodljivo ribištvo. Njegove takratne raziskave in publikacije o ribjih naseljih v Kvarnerju in na Srednjem Jadranu so bile pionirski koraki v uveljavljanju sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju in tudi drugod po Sredozemlju. Leta 1940 je doktoriral, njegovo pomembno odkritje o zamenjavi spola pri giricah pa je postalo učna snov pri študiju primerjalne zoofiziologije. *Posnetek Miroslav Zei je bil med drugim tudi redni profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti, prvi direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani ter direktor Morske biološke postaje v Piranu. Raziskoval je v Atlantskem in Indijskem oceanu ter bil v okviru Organizacije združenih narodov član več misij v Afriki. Miroslav Zei – uvrščamo ga med ugledne svetovne oceanografe – se je rodil leta 1914 v Nabrežini pri Trstu.
Leta 1934 je bil v Kraljevini Jugoslaviji sprejet poseben zakon o mestnih občinah, po katerem so v Dravski banovini, kot se je imenovalo tedanje slovensko ozemlje, pripadale mestom Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj.
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov