Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

04.08.2023

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Na Ožbaltovo, 5. avgusta 1513, je bil izdan drugi statut mesta Ptuj. V njem so v dvesto sedmih členih zapisana pravila, ki so določala mestno življenje in trgovanje po tistem, ko je Ptuj dobil novega lastnika. Dotedanji cesar Maksimilijan se je preveč zadolžil in je moral prodati mesto ob Dravi salzburškemu nadškofu Lenartu. Ta je z delom kupnine najprej poplačal upnika, razliko pa nakazal cesarju. Novi lastnik je prišel v mesto s spremstvom in stražo: pregledal je razmere, člani občinskega sveta, mestni sodnik, duhovščina in meščani so mu morali izreči dobrodošlico in obljubiti pokorščino, potem pa se je lotil določanja pravil. Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, to je njegova izjemnost in dokazuje njegovo takratno pomembnost. Prvi iz leta 1376 je bil za zgled in vsebinsko osnovo drugemu. Oba sta uravnavala življenje v nemirnih, toda zanimivih časih. Izvirnik, ki je bil nekoč v sklopu ptujskega magistratnega arhiva, je bil leta 1864 odnesen na Dunaj; hranili so ga v Avstrijski nacionalni knjižnici vse do leta 1983, ko je bil vrnjen na Ptuj. Na Ptuju v spomin na izdajo drugega mestnega statuta praznujejo občinski praznik.

 

Marta Paulin - Brina je bila ena prvih predstavnic modernega plesa na Slovenskem. Osnovno vodilo njenega življenja je bila svoboda, in to je izražala s svojim plesom. Pred vojno se je plesno izobraževala pri Meti Vidmar, ki je leta 1927 v Ljubljani ustanovila licenčno šolo Mary Wigman. *Posnetek Med vojno se je pridružila partizanom in delovala v kulturniški skupini 14. divizije, ki jo je vodil Karel Destovnik - Kajuh. Po vojni Marta Paulin ni mogla več plesati, ker so ji na zimskem pohodu divizije na Štajersko zmrznili prsti na nogah. Kljub temu pa se je uveljavila kot koreografinja in plesna pedagoginja.  Poučevala je na vzgojiteljski šoli v Ljubljani ter bodoče vzgojiteljice in  vzgojitelje seznanjala s teorijo plesnega izražanja. Marta Paulin - Brina se je rodila leta 1911 v Ljubljani.

 

Skladatelj Ivan Šček je leta 1962 na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, potem pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji. Njegova zmerno moderna in na ljudske motive opirajoča se glasba zajema zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Skladal je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil leta 1925 v Vipavi.

5. in 6. avgusta 1926 sta alpinista Mira Marko Debelak in dr. Stanko Tominšek v hudi konkurenci s takratnimi najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi plezalci prvenstveno preplezala direktno smer v severni steni Špika. Uspeh je zaradi zahtevnosti smeri vzbudil zelo veliko pozornosti, o njem je obširno poročalo nemško in avstrijsko planinsko časopisje. Leta 1937 je Mira Marko skupaj s soplezalcem Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v steni gore Ben Nevis na Škotskem.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

04.08.2023

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Na Ožbaltovo, 5. avgusta 1513, je bil izdan drugi statut mesta Ptuj. V njem so v dvesto sedmih členih zapisana pravila, ki so določala mestno življenje in trgovanje po tistem, ko je Ptuj dobil novega lastnika. Dotedanji cesar Maksimilijan se je preveč zadolžil in je moral prodati mesto ob Dravi salzburškemu nadškofu Lenartu. Ta je z delom kupnine najprej poplačal upnika, razliko pa nakazal cesarju. Novi lastnik je prišel v mesto s spremstvom in stražo: pregledal je razmere, člani občinskega sveta, mestni sodnik, duhovščina in meščani so mu morali izreči dobrodošlico in obljubiti pokorščino, potem pa se je lotil določanja pravil. Ptuj ima ohranjena dva srednjeveška mestna statuta, to je njegova izjemnost in dokazuje njegovo takratno pomembnost. Prvi iz leta 1376 je bil za zgled in vsebinsko osnovo drugemu. Oba sta uravnavala življenje v nemirnih, toda zanimivih časih. Izvirnik, ki je bil nekoč v sklopu ptujskega magistratnega arhiva, je bil leta 1864 odnesen na Dunaj; hranili so ga v Avstrijski nacionalni knjižnici vse do leta 1983, ko je bil vrnjen na Ptuj. Na Ptuju v spomin na izdajo drugega mestnega statuta praznujejo občinski praznik.

 

Marta Paulin - Brina je bila ena prvih predstavnic modernega plesa na Slovenskem. Osnovno vodilo njenega življenja je bila svoboda, in to je izražala s svojim plesom. Pred vojno se je plesno izobraževala pri Meti Vidmar, ki je leta 1927 v Ljubljani ustanovila licenčno šolo Mary Wigman. *Posnetek Med vojno se je pridružila partizanom in delovala v kulturniški skupini 14. divizije, ki jo je vodil Karel Destovnik - Kajuh. Po vojni Marta Paulin ni mogla več plesati, ker so ji na zimskem pohodu divizije na Štajersko zmrznili prsti na nogah. Kljub temu pa se je uveljavila kot koreografinja in plesna pedagoginja.  Poučevala je na vzgojiteljski šoli v Ljubljani ter bodoče vzgojiteljice in  vzgojitelje seznanjala s teorijo plesnega izražanja. Marta Paulin - Brina se je rodila leta 1911 v Ljubljani.

 

Skladatelj Ivan Šček je leta 1962 na akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, potem pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji. Njegova zmerno moderna in na ljudske motive opirajoča se glasba zajema zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Skladal je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil leta 1925 v Vipavi.

5. in 6. avgusta 1926 sta alpinista Mira Marko Debelak in dr. Stanko Tominšek v hudi konkurenci s takratnimi najboljšimi italijanskimi in avstrijskimi plezalci prvenstveno preplezala direktno smer v severni steni Špika. Uspeh je zaradi zahtevnosti smeri vzbudil zelo veliko pozornosti, o njem je obširno poročalo nemško in avstrijsko planinsko časopisje. Leta 1937 je Mira Marko skupaj s soplezalcem Edom Deržajem preplezala Slovensko smer v steni gore Ben Nevis na Škotskem.


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

6. november - več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove (1676)

Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

5. november - najhujša železniška nesreča pri nas (1918)

Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

4. november - slovenščina uradni jezik tudi na sodiščih (1918)

Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

3. november - Andrej Einspieler (1813) »oče koroških Slovencev«

Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

2. november - Elda Piščanec (1897) samosvoja likovna umetnica iz Trsta

Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

1. november - »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja« (1961)

Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

31. oktober - Robert Blinc (1933) eden utemeljiteljev uporabe jedrske magnetne resonance

Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.10.2023

30. oktober - zadnja izvršena smrtna obsodba na Slovenskem (1959)

Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 18 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov