Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke
Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog
Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem leta 1891 uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.
Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil leta 1921 v Notranjih Goricah pri Brezovici.
Umetnostni zgodovinar Franc Kos - Melhior je leta 1941 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot kustos v Etnografskem muzeju se je med okupacijo vključil v ilegalno Osvobodilno fronto in varnostno-obveščevalno službo v muzeju. Po vojni je bil eden pionirjev slovenske diplomacije: bil je svetnik jugoslovanske ambasade v Londonu, v letih od 1952 do 1955 je bil stalni član jugoslovanske delegacije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, nato veleposlanik v Švici in na Japonskem. V Kosovem znanstvenem delu se povezujeta umetnostna zgodovina in etnologija; v številnih razpravah je opozoril na pomembno mesto slovenske ljudske umetnosti v srednjeevropskem okolju. Na Japonskem je s pretanjenim estetskim čutom preučeval in zbiral sodobno keramiko in skupaj z ženo Klaro ustvaril dragoceno zbirko japonskega slikarstva iz obdobja od 16. do 18. stoletja. Njuni zbirki sta bili nekaj let razstavljeni v dvorcu Goričane pri Medvodah. Umetnostni zgodovinar, etnolog in politik Franc Kos se je rodil leta 1912 v Mariboru.
Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru –, ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to, TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih videvamo tudi v filmih.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke
Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog
Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Z velikimi napori in požrtvovalnim delom je celjskim Slovencem leta 1891 uspelo kupiti mestno zemljišče na vogalu Ljubljanske ceste in takratnega Trga cesarja Jožefa ter na njem postaviti Narodni dom. Gradili so ga v letih od 1895 do 1897, slavnostno pa odprli ob hudih varnostnih ukrepih 7. in 8. avgusta 1897. Po nagovoru dr. Josipa Serneca, vodilnega predstavnika Slovencev v mestu, so pred večtisočglavo množico slovesno odkrili marmornato spominsko ploščo. Kljub nasprotovanju celjskih meščanov nemškega rodu, ki so razbijali šipe na pročelju Narodnega doma in ga celo »okrasili« z jajci, se je Narodni dom v Celju obdržal in postal eden izmed stebrov slovenskega delovanja v mestu.
Pedagog, dramatik in kulturni delavec Ivan Artač je v Gorici končal učiteljišče, iz prava pa je diplomiral v Trstu. Po strokovnem izpitu iz slovenščine, pozneje pa še iz zgodovine in zemljepisa, je poučeval na osnovnih in srednjih šolah na Primorskem in Tržaškem. Na Radiu Trst A je pripravljal radijske oddaje in v petdesetih letih prejšnjega stoletja veliko nastopal tudi na slovenskem radijskem odru. Bil je soavtor dveh zgodovinskih učbenikov, leta 1994 pa je napisal obsežen zgodovinski opis kraja Opčine pri Trstu. Ivan Artač se je rodil leta 1921 v Notranjih Goricah pri Brezovici.
Umetnostni zgodovinar Franc Kos - Melhior je leta 1941 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot kustos v Etnografskem muzeju se je med okupacijo vključil v ilegalno Osvobodilno fronto in varnostno-obveščevalno službo v muzeju. Po vojni je bil eden pionirjev slovenske diplomacije: bil je svetnik jugoslovanske ambasade v Londonu, v letih od 1952 do 1955 je bil stalni član jugoslovanske delegacije pri Organizaciji združenih narodov v New Yorku, nato veleposlanik v Švici in na Japonskem. V Kosovem znanstvenem delu se povezujeta umetnostna zgodovina in etnologija; v številnih razpravah je opozoril na pomembno mesto slovenske ljudske umetnosti v srednjeevropskem okolju. Na Japonskem je s pretanjenim estetskim čutom preučeval in zbiral sodobno keramiko in skupaj z ženo Klaro ustvaril dragoceno zbirko japonskega slikarstva iz obdobja od 16. do 18. stoletja. Njuni zbirki sta bili nekaj let razstavljeni v dvorcu Goričane pri Medvodah. Umetnostni zgodovinar, etnolog in politik Franc Kos se je rodil leta 1912 v Mariboru.
Leta 1947 so v Tovarni avtomobilov v Mariboru izdelali prva tovorna avtomobila Praga RN-13 Pionir. Šlo je za tritonska tovornjaka, izdelana po licenci češkega podjetja Praga. Češki strokovnjaki so jih konstruirali konec tridesetih let. Po licenčni dokumentaciji, ki je zajemala motor in podvozje – ne pa tudi kabine – to so razvili v Mariboru –, ju je izdelala eksperimentalna skupina pod vodstvom Draga Fišerja. Sedmega avgusta tistega leta je bila na mariborskem Glavnem trgu slovesnost, na katero so nova avtomobila pripeljali v sprevodu. Med govorniki na slovesnosti je bil tudi direktor tovarne, inženir Miloš Brelih, ki je povedal, da je izdelava prvih avtomobilov mejnik v zgodovini jugoslovanske industrije. To je bil začetek serijske proizvodnje avtomobilov v Sloveniji. Omenjene tovornjake so v TAM-u izdelovali do leta 1959. Še to, TAM-ove tovornjake Pionir je vse do leta 1972 množično uporabljala Jugoslovanska ljudska armada, kot vojaške z »oznako« tretjega rajha pa jih videvamo tudi v filmih.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov