Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznujemo slovensko Prekmurje
Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti
Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi. Vrhovni svet pariške mirov ne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. *Posnetek Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje. Pripadlo je jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast izročila upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob je pred vojno kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Že kot študent se je preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest "Matajurski plazovi". Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 ga je italijanski okupator ustrelil kot talca. Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob se je rodil leta 1908 v Trstu.
17. avgusta 1918 je bil v Ljubljani kot eden izmed osmih odsekov ustanovljen tudi Gospodarski odsek Narodnega svéta oziroma Odsek za gospodarsko koncentracijo. Njegova naloga je bila, da bo »zbiral naše gospodarske sile in jih smotrno vodil … On bo posebno pažnjo posvečal prehrani onih krajev naše domovine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, obnovi naših po vojni opustošenih dežel ter vsem vprašanjem prehodnega gospodarstva.« Hkrati je naročil preučitev realne vrednosti avstro-ogrskega denarja in njegovega razmerja do tuje valute ter iskanje načina, kako preiti na zdravo valuto. Za ohranitev vrednosti denarnega premoženja Slovencev je predlagal čim večje vlaganje v nepremičnine in druge vrednote. Kmetom pa je naročil, naj si priskrbijo čim več orodja, konj in goveda in se znebijo denarja, ki ga je najedala z vojno povzročena inflacija.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je priglasil k vojnemu letalstvu kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, potem pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. John Blatnik, ki se je rodil leta 1911 v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Praznujemo slovensko Prekmurje
Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti
Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Po koncu prve svetovne vojne je delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na pariški mirovni konferenci zahtevala, da se ozemlje Prekmurja priključi matični državi. Vrhovni svet pariške mirov ne konference je mejo potegnil po razvodju rek Rabe in Mure, s tem pa je več slovenskih vasi in 6087 Slovencev iz Porabja ostalo na Madžarskem. *Posnetek Vojska Kraljevine SHS je v Prekmurje vkorakala 12. avgusta, dan pozneje pa zasedla celotno ozemlje. Pripadlo je jugoslovanski državi. 17. avgusta 1919 je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih vojaška oblast izročila upravo nad pokrajino civilnemu upravitelju. V spomin na ta dan je danes v Sloveniji državni praznik – dan združitve Prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob je pred vojno kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Že kot študent se je preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest "Matajurski plazovi". Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 ga je italijanski okupator ustrelil kot talca. Pesnik, satirik in časnikar Ivan Rob se je rodil leta 1908 v Trstu.
17. avgusta 1918 je bil v Ljubljani kot eden izmed osmih odsekov ustanovljen tudi Gospodarski odsek Narodnega svéta oziroma Odsek za gospodarsko koncentracijo. Njegova naloga je bila, da bo »zbiral naše gospodarske sile in jih smotrno vodil … On bo posebno pažnjo posvečal prehrani onih krajev naše domovine, ki so v tem pogledu potrebni nujne pomoči, obnovi naših po vojni opustošenih dežel ter vsem vprašanjem prehodnega gospodarstva.« Hkrati je naročil preučitev realne vrednosti avstro-ogrskega denarja in njegovega razmerja do tuje valute ter iskanje načina, kako preiti na zdravo valuto. Za ohranitev vrednosti denarnega premoženja Slovencev je predlagal čim večje vlaganje v nepremičnine in druge vrednote. Kmetom pa je naročil, naj si priskrbijo čim več orodja, konj in goveda in se znebijo denarja, ki ga je najedala z vojno povzročena inflacija.
Ameriški kongresnik John Blatnik je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je priglasil k vojnemu letalstvu kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, potem pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. John Blatnik, ki se je rodil leta 1911 v Chisholmu v Minnesoti, je bil leta 1996 posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi cesarja Sigismunda … Prvi ban Dravske banovine … Plečnikov diplomant - partizanski poveljnik … Dramatik in potujoči režiser …
Od lepotnega tekmovanja do filmskega zvezdništva … Začetnik slovenske spomeniške topografije … Slovenski fantje – prisilni mobiliziranci v nemško armado … Brionska deklaracija …
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov