Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

12.08.2023

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila pridružena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. 

 

18. avgusta 1888 je cesar Franc Jožef I. med letovanjem v Bad Ischlu podpisal "Ribarski zakon za Kranjsko", za katerega je osnutek pripravil slovenski slikar, konservator in ribiški strokovnjak Ivan Frankè. Ta zakonodaja je tedaj veljala za enega naprednejših tovrstnih zakonov v Evropi. Njegova najpomembnejša novost je bila razdelitev tekočih voda na ribiške okraje oziroma revirje; to je omogočalo upravljanje in načrtovanje ribištva ter skrb za varovanje rib in voda ter vsega ribolovnega okoliša. Ribolov je bil nadzorovan, uvedli so ribolovne dovolilnice in uvedli kazni za prekrške.

 

Arheolog in književnik Jože Kastelic je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz klasične filologije in zgodovine starega veka in pred 80-imi leti (1943) doktoriral z disertacijo "Antični motivi v Prešernovem pesništvu". V letih od 1945 do 1968 je bil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. V tem času je organiziral nove muzejske, spomeniške in arheološke dejavnosti, razdelil muzej na posamezne oddelke, vzgojil vrsto muzejskih delavcev, bil med ustanovitelji poljudnoznanstvene revije "Argo" ter vodil nekaj arheoloških izkopavanj. Po letu 1968 je na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval klasično in provincialno rimsko arheologijo ter zgodovino starega veka, na pedagoški fakulteti v Mariboru pa antično zgodovino. Deloval je tudi na literarnem področju. Izdal je dve pesniški zbirki, med drugim pa bil tudi eden izmed urednikov antologije slovenskega pesništva z naslovom "Živi Orfej". Jože Kastelic, ki je bil med drugim predsednik Arheološkega društva Jugoslavije, dopisni član Nemškega arheološkega društva, Inštituta za etruščanske in italske študije v Firencah in Italijanskega inštituta za pra- in protozgodovino, se je rodil pred 110 leti (1913) v Šentvidu pri Stični.

 

Poznejši radijski novinar in publicist Milenko Šober je na zagrebški univerzi  študiral elektrotehniko, ko so nacisti njegovo družino pregnali v Srbijo. Tam je  sodeloval pri osvobajanju Užic in nastanku Užiške republike in bil borec slovenske čete. Leta 1947 je postal sodelavec Radia Ljubljana; najprej je deloval v uredništvu literarnih oddaj, potem je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov in urednik radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev. Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval pri eni najstarejših tedenskih oddaj našega radia O morju in pomorščakih. Tako se je začelo. *Posnetek   Je povedal leta 1998. Milenko Šober, tudi avtor knjig Med oceani in kontinenti, Morje in pomorstvo in Slovensko okno v svet, se je rodil pred 100 leti (1923) na Ptuju.


Na današnji dan

6258 epizod

Na današnji dan

6258 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

18. avgust - Milenko Šober (1923) eden pionirjev radijski oddaj o turizmu in pomorstvu

12.08.2023

Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila pridružena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. 

 

18. avgusta 1888 je cesar Franc Jožef I. med letovanjem v Bad Ischlu podpisal "Ribarski zakon za Kranjsko", za katerega je osnutek pripravil slovenski slikar, konservator in ribiški strokovnjak Ivan Frankè. Ta zakonodaja je tedaj veljala za enega naprednejših tovrstnih zakonov v Evropi. Njegova najpomembnejša novost je bila razdelitev tekočih voda na ribiške okraje oziroma revirje; to je omogočalo upravljanje in načrtovanje ribištva ter skrb za varovanje rib in voda ter vsega ribolovnega okoliša. Ribolov je bil nadzorovan, uvedli so ribolovne dovolilnice in uvedli kazni za prekrške.

 

Arheolog in književnik Jože Kastelic je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz klasične filologije in zgodovine starega veka in pred 80-imi leti (1943) doktoriral z disertacijo "Antični motivi v Prešernovem pesništvu". V letih od 1945 do 1968 je bil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. V tem času je organiziral nove muzejske, spomeniške in arheološke dejavnosti, razdelil muzej na posamezne oddelke, vzgojil vrsto muzejskih delavcev, bil med ustanovitelji poljudnoznanstvene revije "Argo" ter vodil nekaj arheoloških izkopavanj. Po letu 1968 je na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval klasično in provincialno rimsko arheologijo ter zgodovino starega veka, na pedagoški fakulteti v Mariboru pa antično zgodovino. Deloval je tudi na literarnem področju. Izdal je dve pesniški zbirki, med drugim pa bil tudi eden izmed urednikov antologije slovenskega pesništva z naslovom "Živi Orfej". Jože Kastelic, ki je bil med drugim predsednik Arheološkega društva Jugoslavije, dopisni član Nemškega arheološkega društva, Inštituta za etruščanske in italske študije v Firencah in Italijanskega inštituta za pra- in protozgodovino, se je rodil pred 110 leti (1913) v Šentvidu pri Stični.

 

Poznejši radijski novinar in publicist Milenko Šober je na zagrebški univerzi  študiral elektrotehniko, ko so nacisti njegovo družino pregnali v Srbijo. Tam je  sodeloval pri osvobajanju Užic in nastanku Užiške republike in bil borec slovenske čete. Leta 1947 je postal sodelavec Radia Ljubljana; najprej je deloval v uredništvu literarnih oddaj, potem je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov in urednik radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev. Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval pri eni najstarejših tedenskih oddaj našega radia O morju in pomorščakih. Tako se je začelo. *Posnetek   Je povedal leta 1998. Milenko Šober, tudi avtor knjig Med oceani in kontinenti, Morje in pomorstvo in Slovensko okno v svet, se je rodil pred 100 leti (1923) na Ptuju.


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov