Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru
"Ribarski zakon za Kranjsko"
Arheolog in pesnik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila pridružena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski.
18. avgusta 1888 je cesar Franc Jožef I. med letovanjem v Bad Ischlu podpisal "Ribarski zakon za Kranjsko", za katerega je osnutek pripravil slovenski slikar, konservator in ribiški strokovnjak Ivan Frankè. Ta zakonodaja je tedaj veljala za enega naprednejših tovrstnih zakonov v Evropi. Njegova najpomembnejša novost je bila razdelitev tekočih voda na ribiške okraje oziroma revirje; to je omogočalo upravljanje in načrtovanje ribištva ter skrb za varovanje rib in voda ter vsega ribolovnega okoliša. Ribolov je bil nadzorovan, uvedli so ribolovne dovolilnice in uvedli kazni za prekrške.
Arheolog in književnik Jože Kastelic je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz klasične filologije in zgodovine starega veka in pred 80-imi leti (1943) doktoriral z disertacijo "Antični motivi v Prešernovem pesništvu". V letih od 1945 do 1968 je bil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. V tem času je organiziral nove muzejske, spomeniške in arheološke dejavnosti, razdelil muzej na posamezne oddelke, vzgojil vrsto muzejskih delavcev, bil med ustanovitelji poljudnoznanstvene revije "Argo" ter vodil nekaj arheoloških izkopavanj. Po letu 1968 je na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval klasično in provincialno rimsko arheologijo ter zgodovino starega veka, na pedagoški fakulteti v Mariboru pa antično zgodovino. Deloval je tudi na literarnem področju. Izdal je dve pesniški zbirki, med drugim pa bil tudi eden izmed urednikov antologije slovenskega pesništva z naslovom "Živi Orfej". Jože Kastelic, ki je bil med drugim predsednik Arheološkega društva Jugoslavije, dopisni član Nemškega arheološkega društva, Inštituta za etruščanske in italske študije v Firencah in Italijanskega inštituta za pra- in protozgodovino, se je rodil pred 110 leti (1913) v Šentvidu pri Stični.
Poznejši radijski novinar in publicist Milenko Šober je na zagrebški univerzi študiral elektrotehniko, ko so nacisti njegovo družino pregnali v Srbijo. Tam je sodeloval pri osvobajanju Užic in nastanku Užiške republike in bil borec slovenske čete. Leta 1947 je postal sodelavec Radia Ljubljana; najprej je deloval v uredništvu literarnih oddaj, potem je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov in urednik radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev. Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval pri eni najstarejših tedenskih oddaj našega radia O morju in pomorščakih. Tako se je začelo. *Posnetek Je povedal leta 1998. Milenko Šober, tudi avtor knjig Med oceani in kontinenti, Morje in pomorstvo in Slovensko okno v svet, se je rodil pred 100 leti (1923) na Ptuju.
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru
"Ribarski zakon za Kranjsko"
Arheolog in pesnik
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila pridružena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski.
18. avgusta 1888 je cesar Franc Jožef I. med letovanjem v Bad Ischlu podpisal "Ribarski zakon za Kranjsko", za katerega je osnutek pripravil slovenski slikar, konservator in ribiški strokovnjak Ivan Frankè. Ta zakonodaja je tedaj veljala za enega naprednejših tovrstnih zakonov v Evropi. Njegova najpomembnejša novost je bila razdelitev tekočih voda na ribiške okraje oziroma revirje; to je omogočalo upravljanje in načrtovanje ribištva ter skrb za varovanje rib in voda ter vsega ribolovnega okoliša. Ribolov je bil nadzorovan, uvedli so ribolovne dovolilnice in uvedli kazni za prekrške.
Arheolog in književnik Jože Kastelic je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz klasične filologije in zgodovine starega veka in pred 80-imi leti (1943) doktoriral z disertacijo "Antični motivi v Prešernovem pesništvu". V letih od 1945 do 1968 je bil ravnatelj Narodnega muzeja v Ljubljani. V tem času je organiziral nove muzejske, spomeniške in arheološke dejavnosti, razdelil muzej na posamezne oddelke, vzgojil vrsto muzejskih delavcev, bil med ustanovitelji poljudnoznanstvene revije "Argo" ter vodil nekaj arheoloških izkopavanj. Po letu 1968 je na filozofski fakulteti v Ljubljani predaval klasično in provincialno rimsko arheologijo ter zgodovino starega veka, na pedagoški fakulteti v Mariboru pa antično zgodovino. Deloval je tudi na literarnem področju. Izdal je dve pesniški zbirki, med drugim pa bil tudi eden izmed urednikov antologije slovenskega pesništva z naslovom "Živi Orfej". Jože Kastelic, ki je bil med drugim predsednik Arheološkega društva Jugoslavije, dopisni član Nemškega arheološkega društva, Inštituta za etruščanske in italske študije v Firencah in Italijanskega inštituta za pra- in protozgodovino, se je rodil pred 110 leti (1913) v Šentvidu pri Stični.
Poznejši radijski novinar in publicist Milenko Šober je na zagrebški univerzi študiral elektrotehniko, ko so nacisti njegovo družino pregnali v Srbijo. Tam je sodeloval pri osvobajanju Užic in nastanku Užiške republike in bil borec slovenske čete. Leta 1947 je postal sodelavec Radia Ljubljana; najprej je deloval v uredništvu literarnih oddaj, potem je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov in urednik radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev. Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval pri eni najstarejših tedenskih oddaj našega radia O morju in pomorščakih. Tako se je začelo. *Posnetek Je povedal leta 1998. Milenko Šober, tudi avtor knjig Med oceani in kontinenti, Morje in pomorstvo in Slovensko okno v svet, se je rodil pred 100 leti (1923) na Ptuju.
Pozabljeni slovenski premier Kartograf izza kmečke mize Letalski napad na Zidani most
Rektor dunajske univerze iz Svečine Predsednik Narodnega sveta za Koroško Katoliški duhovnik – raziskovalec teologije Primoža Trubarja
Pesnica in literarna publicistka Arhitekt, ki je reševal svetovno kulturno dediščino Od študentskega voditelja do diplomata
Literarno in prevajalsko delo gimnazijskega profesorja Začetki avtomobilske dobe na Slovenskem Literarna pot od nove romantike do realizma tridesetih let
Skladatelj krepil narodno zavest na Primorskem Gledališka kariera v Beogradu Slovenski liberalni voditelj
Portorož v zgodovinskih virih »Slovenia« iz pisma Valentinu Vodniku Pota primorske učiteljice
Tri olimpijske igre – šest kolajn Režiser velikega formata Pogodba, ki je odrezala Primorsko
Diplomat iz Črnega Vrha pri Društvu narodov Pesnik vojne in ljubezni Dve pomembni mladinski reviji izpred stoletja
Častnik iz Vorančeve Požganice Praprotnice in cvetnice slovenskega ozemlja Sporazumi, ki so potrdili zahodno državno mejo
Avtor srbske državne himne in himne Slovenske vojske Novinarka, zapisana filmski tematiki Slikar, grafik in fotograf
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Neveljaven email naslov