Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj

Od leta 1831 do leta 1833 je na Slovenskem trajala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturno-literarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko poskušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke.
Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Pred 190-imi leti (1833) je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop; kmalu nato je bila  metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.

22. avgusta 1844 se je pri Svetem Štefanu pri Vovbrah na današnjem avstrijskem Koroškem rodil odvetnik in narodni buditelj Jernej Glančnik, ki velja za začetnika slovenskega bančništva v Mariboru. Po gimnaziji v Celovcu in pravni akademiji v Zagrebu je leta 1871 promoviral na graški univerzi in šest let pozneje odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Z njegovim prizadevanjem je bila leta 1882 ustanovljena Mariborska hranilnica in posojilnica, najuspešnejši slovenski denarni zavod na Štajerskem, ki ga je Glančnik uspešno vodil vse do smrti leta 1905. Prav tako je sodeloval pri graditvi Narodnega doma v Mariboru, bil je tudi predsednik Slovenskega političnega društva, Katoliškega tiskovnega društva in Mariborske čitalnice.

Dare Bernot je bil agronom in od leta 1974 strokovni sodelavec katedre za tehnologijo rastlinskih živil biotehniške fakultete v Ljubljani, pa tudi vrhunski športnik – kanuist. Od leta 1956 do leta 1963 je bil petkrat prvak Jugoslavije, skupaj z bratom Natanom Bernotom pa je na svetovnem prvenstvu v Spittalu v Avstriji pred 60-imi leti (1963) osvojil srebrno medaljo v kanuju dvokleku. Po končani športni karieri se je posvetil organizacijskemu delu v kanuističnem športu, bil predsednik kluba Kajak - kanu Ljubljana in funkcionar v Brodarski zvezi Slovenije. Skupaj z družino je umrl v tragični nesreči Adriinega letala pri Aiacciu na Korziki. Agronom in kanuisti Dare Bernot se je rodil pred 90-imi leti (1933) v Ljubljani.

Združene države Amerike so 22. avgusta 1946 Jugoslaviji izročile 48-urni ultimat, v katerem so zahtevale opravičilo in uradno pojasnilo za sestrelitev dveh neoboroženih ameriških letal nad Jugoslavijo 9. in 19. avgusta 1946. Jugoslavija se je po tragičnem incidentu opravičila in svojcem umrlih namenila 150.000 dolarjev odškodnine. Kaj se je zgodilo? Samo v desetih dneh avgusta 1946 naj bi jugoslovanska stran zabeležila 110 nedovoljenih preletov ameriških vojaških letal – od lovcev in bombnikov do transportnih letal. Prvič so streljali, ko je jugoslovanski pilot lovec po večkratnem opozorilu in neodzivu ameriške posadke dobil povelje za sestrelitev. Zadeto letalo je z le enim ranjenim srečno pristalo v Bitnjah pri Kranju. 19. avgusta zadeti douglas C-47 pa je strmoglavil v gozdnato območje nad Gorjušami in pri tem je izgubilo življenje vseh pet članov posadke.  *Posnetek  Je povedal Franc Poklukar, ki si je s stricem naslednji dan ogledal krak strmoglavljenja letala.  obiskal Incident je močno poslabšal jugoslovansko-ameriške odnose. Američani so zatrjevali, da je bil glavni razlog za preusmeritev letala in kršitev zračnega prostora »prijateljske države« vreme, jugoslovanska stran pa je vztrajala pri stališču, da je bilo vreme jasno, vidljivost dobra in da se ameriški letalci niso odzivali. Dva dni po sestrelitvi so umrle pokopali v skupen grob ob pokopališču na Koprivniku. Na zahtevo tedanjega ameriškega veleposlanika Richarda Pattersona so jih kmalu zatem prekopali in na Morganovi črti z Italijo z vojaškimi častmi izročili ameriškim oblastem. 25. septembra so jih spet z vojaškimi častmi pokopali na vojaškem pokopališču v Arlingtonu. Josip Broz - Tito, ki je bil v tem času na oddihu na Bledu, je po dogodku izdal ukaz o prepovedi streljanja na tuja letala.