Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Baron Andrej Čehovin sodi med najpomembnejše slovenske častnike sploh. Rodil se je leta 1810 v Dólancih na Vipavskem. Normalko in gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani. Leta 1831 je šel v vojaško šolo za topničarje, pozneje se je izkazal za izjemno hrabrega in preudarnega topniškega častnika avstrijske vojske, ki ji je takrat poveljeval feldmaršal Radetzky. Odlikoval se je zlasti v štirih bitkah v vojni z Italijo v letih 1848 in 1849. Zaradi svojega poguma je bil večkrat odlikovan. Med drugim je dobil papeževo svetinjo, viteški red tretje stopnje, častniški zaslužni križec ter najvišje vojaško odlikovanje cesarstva “red Marije Terezije”. Leta 1850 je bil Andrej Čehovin povzdignjen v barona.

Leta 1888 je Josip Poklukar postal prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem. Cesar ga je na ta položaj imenoval po smrti grofa Thurna. Leta 1890 je Poklukar predsedoval sestanku slovenskih in istrskih poslancev v Ljubljani, kjer so se dogovorili o skupnem sodelovanju v državnem in deželnih zborih. Poleg političnih funkcij je bil kot gospodarstvenik član najpomembnejših gospodarskih organizacij. Dosegel je, da so odpravili previsok zemljiški davek, bil pa je tudi predsednik pogozdovalne komisije za Kras. Že pred tem je bil kot vpliven poslanec državnega zbora Avstro-Ogrske monarhije tudi član Hohenwartovega poslanskega kluba in vodja slovenske delegacije, znan po svojem boju za slovenski narod in slovenščino. Leta 1882 je zahteval, naj se brez izjeme uvede slovenščina kot učni jezik na vseh šolah slovenske Koroške in naj se na ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške nameščajo samo učitelji, ki so popolnoma vešči slovenskega jezika. Zahteval je tudi, naj bo v slovenskih pokrajinah slovenščina edini učni jezik za Slovence, kjer pa je treba uvesti nemščino ali italijanščino, naj se to izvaja šele po tretjem razredu, saj se je le tako mogoče izogniti nasilju nad utrjevanjem znanja materinščine.

Pred 110 leti (1913) se je v Trstu rodil pisatelj Boris Pahor čigar dela so prevedena v številne evropske in svetovne jezike. Na lastni koži je izkusil mračne totalitarizme, ki so zaznamovali zgodovino Evrope v 20. stoletju. Z najvišjim slovenskim priznanjem za dosežke v kulturi, Prešernovo nagrado, je bil nagrajen leta 1992. Odlikovali so ga s častnim znakom svobode Republike Slovenije, bil je častni občan Maribora, Univerza v Ljubljani pa ga je na pobudo filozofske fakultete nominirala za najvišje priznanje literarnega sveta – Nobelovo nagrado. Francija mu je med drugim podelila naziv vitez legije časti, Italija pa za roman Nekropola prestižno nagrado premio Napoli. Tedaj 95-letni pisatelj je med drugim povedal, da je to nagrada »vseh mučencev preteklega stoletja, ko je trpelo preveč ljudi, ki so goreli kot slama", ter pozval k previdnosti tudi v današnjem času: "Okusil sem Mussolinijevo, Hitlerjevo in Titovo nasilje, zato novim rodovom pravim: bodite previdni. Za svobodo, ki jo danes uživamo, smo plačali visoko ceno, in vendar opažamo, da se vračajo ideje, ki so povzročile katastrofe in za katere smo upali, da so enkrat za vselej pokopane." Poseben odnos je gojil do slovenske narodne zavesti. *Posnetek  Boris Pahor je kot prvi Slovenec postal tudi častni meščan Trsta.