Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Desetletja glasbenega ustvarjanja
Sporočila Bogojinske resolucije
"V Kraljestvu Zlatoroga"
Pedagog, pevovodja, skladatelj in organist Franjo Luževič se je glasbi posvetil kot organist v teharski cerkvi in član različnih teharskih pevskih društvih. Mestno orglarsko šolo v Celju je končal leta 1921 in nato odšel na Ptuj, kjer je deloval kot organist pri tamkajšnjih minoritih, tajnik župnijskega izobraževalnega in bralnega društva ter zborovodja društvenega zbora Slavček. Med 2. svetovno vojno je bil tudi profesor petja na vukovarski gimnaziji. Od jeseni 1945 je tri šolska leta poučeval glasbo na ptujski gimnaziji, kjer je vzpostavil mladinski pevski zbor s 120 pevci in pevkami in leta 1947 med srednješolskimi zbori dosegel prvo mesto na okrožnem tekmovanju v Mariboru. Njegov glasbeni opus zavzema skoraj 200 pesmi, skladb in drugega notnega gradiva. Slišali bomo odlomek njegove pesmi z naslovom Živi Medved, ki jo je leta 1975 zapel Zbor cicibanov RTV Ljubljana v spremljavi instrumentalnega orkestra. Dirigent je bil Janez Kuhar. *Živi medved Prav tako je leta 1947 napisal delo z naslovom Slovenska maša na čast sv. Ceciliji leta 1947. Glasbeni ustvarjalec Franjo Luževič se je rodil pred 120 leti (1903) v Slancah pri Celju.
29. avgusta 1926 so bila v Prekmurju tri množična zborovanja, ki se jih je udeležilo približno 15 tisoč ljudi. Na zborovanjih v Murski Soboti, Črenšovcih in v Bogojini so prebrali tudi tako imenovano Bogojinsko resolucijo, ki se je izrekala zoper očitne poskuse širjenja hrvaškega vpliva v Prekmurju. Poudarili so, da kot prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavljajo, da so vedno bili in da vedno želijo ostati Slovenci, združeni s svojimi najbližjimi brati Slovenci na drugi strani Mure. Odločno so zavrnili vse odločnejše poskuse umestitev Prekmurja pod kakršnokoli hrvaško oblast ali upravo. Besedilo »Bogojinske resolucije« je bilo obširno objavljeno 5. septembra 1926 v »Kleklovih novinah«. V Bogojini pa je bilo tistega dne tudi »proščenje« in blagoslov znamenite cerkve Gospodovega vnebohoda, ki je bila tedaj že v grobem obnovljena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar je bila še brez lesenega stropa in novih oltarjev. Cerkev v Bogojini je bila ponovno posvečena poleti 1954.
V veliki dvorani Grand hotela Union je bila leta 1931 premiera filma V kraljestvu Zlatoroga. Po scenariju Juša Kozaka je nastal v produkciji Turistovskega kluba Skala. Snemalec in montažer je bil Janko Ravnik. V filmu so nastopili Miha Potočnik, Joža Čop, Herbert Drofenik, Manica Sodja in kmetje, oglarji, sirarji ter drugi prebivalci Pokljuke in Triglavskega pogorja. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Film V kraljestvu Zlatoroga je bil posnet v črno-beli tehniki na 35-milimetrskem filmskem traku, ki so ga člani fotografske sekcije Turistovskega kluba Skala sami razvili in obdelali. Dobil je oznako "prvi jugoslovanski alpinski film" in je postal velika uspešnica, predvajali so ga ob glasbeni spremljavi. Ob filmu "Triglavske strmine", ki je nastal leto pozneje, pomenita ta nema filma začetek slovenske filmske produkcije. Šele po drugi svetovni vojni jima je sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film "Na svoji zemlji".
Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnemu okupatorju. V njej je sodeloval tudi pilot Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva Savo Poljanec iz Maribora. Skupaj z Arsenijem Boljevićem sta opravila več uspešnih bojnih poletov. Leta 2014, ob 70. obletnici slovaške vstaje, je Republika Slovaška posmrtno odlikovala oba pilota z medaljo za zasluge za slovaški narod, v njun spomin pa so v letalskem oporišču Sliač pri Banski Bystrici odkrili spomenik.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Desetletja glasbenega ustvarjanja
Sporočila Bogojinske resolucije
"V Kraljestvu Zlatoroga"
Pedagog, pevovodja, skladatelj in organist Franjo Luževič se je glasbi posvetil kot organist v teharski cerkvi in član različnih teharskih pevskih društvih. Mestno orglarsko šolo v Celju je končal leta 1921 in nato odšel na Ptuj, kjer je deloval kot organist pri tamkajšnjih minoritih, tajnik župnijskega izobraževalnega in bralnega društva ter zborovodja društvenega zbora Slavček. Med 2. svetovno vojno je bil tudi profesor petja na vukovarski gimnaziji. Od jeseni 1945 je tri šolska leta poučeval glasbo na ptujski gimnaziji, kjer je vzpostavil mladinski pevski zbor s 120 pevci in pevkami in leta 1947 med srednješolskimi zbori dosegel prvo mesto na okrožnem tekmovanju v Mariboru. Njegov glasbeni opus zavzema skoraj 200 pesmi, skladb in drugega notnega gradiva. Slišali bomo odlomek njegove pesmi z naslovom Živi Medved, ki jo je leta 1975 zapel Zbor cicibanov RTV Ljubljana v spremljavi instrumentalnega orkestra. Dirigent je bil Janez Kuhar. *Živi medved Prav tako je leta 1947 napisal delo z naslovom Slovenska maša na čast sv. Ceciliji leta 1947. Glasbeni ustvarjalec Franjo Luževič se je rodil pred 120 leti (1903) v Slancah pri Celju.
29. avgusta 1926 so bila v Prekmurju tri množična zborovanja, ki se jih je udeležilo približno 15 tisoč ljudi. Na zborovanjih v Murski Soboti, Črenšovcih in v Bogojini so prebrali tudi tako imenovano Bogojinsko resolucijo, ki se je izrekala zoper očitne poskuse širjenja hrvaškega vpliva v Prekmurju. Poudarili so, da kot prebivalci Slovenske krajine slovesno izjavljajo, da so vedno bili in da vedno želijo ostati Slovenci, združeni s svojimi najbližjimi brati Slovenci na drugi strani Mure. Odločno so zavrnili vse odločnejše poskuse umestitev Prekmurja pod kakršnokoli hrvaško oblast ali upravo. Besedilo »Bogojinske resolucije« je bilo obširno objavljeno 5. septembra 1926 v »Kleklovih novinah«. V Bogojini pa je bilo tistega dne tudi »proščenje« in blagoslov znamenite cerkve Gospodovega vnebohoda, ki je bila tedaj že v grobem obnovljena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, vendar je bila še brez lesenega stropa in novih oltarjev. Cerkev v Bogojini je bila ponovno posvečena poleti 1954.
V veliki dvorani Grand hotela Union je bila leta 1931 premiera filma V kraljestvu Zlatoroga. Po scenariju Juša Kozaka je nastal v produkciji Turistovskega kluba Skala. Snemalec in montažer je bil Janko Ravnik. V filmu so nastopili Miha Potočnik, Joža Čop, Herbert Drofenik, Manica Sodja in kmetje, oglarji, sirarji ter drugi prebivalci Pokljuke in Triglavskega pogorja. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Film V kraljestvu Zlatoroga je bil posnet v črno-beli tehniki na 35-milimetrskem filmskem traku, ki so ga člani fotografske sekcije Turistovskega kluba Skala sami razvili in obdelali. Dobil je oznako "prvi jugoslovanski alpinski film" in je postal velika uspešnica, predvajali so ga ob glasbeni spremljavi. Ob filmu "Triglavske strmine", ki je nastal leto pozneje, pomenita ta nema filma začetek slovenske filmske produkcije. Šele po drugi svetovni vojni jima je sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film "Na svoji zemlji".
Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnemu okupatorju. V njej je sodeloval tudi pilot Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva Savo Poljanec iz Maribora. Skupaj z Arsenijem Boljevićem sta opravila več uspešnih bojnih poletov. Leta 2014, ob 70. obletnici slovaške vstaje, je Republika Slovaška posmrtno odlikovala oba pilota z medaljo za zasluge za slovaški narod, v njun spomin pa so v letalskem oporišču Sliač pri Banski Bystrici odkrili spomenik.
Cesar nasprotoval šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja Družbenokritični film »Nočni izlet« Dopisnik iz zamejstva in iz Rima *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov