Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Književnik Frank Bükvič je leta 1946 zapustil domovino in nato v Gradcu doktoriral iz gospodarsko-političnih ved. Pozneje je odšel v Združene države Amerike in konec šestdesetih let v New Yorku doktoriral še iz germanistike. Na univerzi v Fairfieldu je poučeval nemško in rusko književnost, bil je tudi predstojnik oddelka za slovanske in germanske jezike, predvsem pa je deloval kot pisatelj. Že leta 1948 je v Gradcu objavil obširni roman Brezdomci, nato pa še vrsto drugih knjig. Naslednja tri prozna dela, knjigi novel in črtic Ljudje iz Olšnice, Zgodbe iz zdomstva in še kaj ter roman Vojna in revolucija, ki je obsegal več kot sedemsto strani, so izšli pri Slovenski katoliški akciji v Buenos Airesu. Poseben pomen njegovega prikaza dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem je, da obravnava dogodke in osebe onkraj toge ideološke polarizacije Slovencev v dva nasprotna tabora, partizanstvo in domobranstvo. Zato je dobil ostre kritike med nekaterimi argentinskimi Slovenci, v Sloveniji pa so bila njegova dela širšemu občinstvu po večini nedostopna vse do leta 1990. Literarna veda ga ocenjuje kot psihološkega realista, ustvarjalca prepričljivih literarnih likov in izrazitega epika, mojstra množičnih prizorov in problematiziranja težkih moralnih odločitev. Večina literarnega opusa pripovednika Franka Bükviča je tematsko usmerjena proti vojni, nasilju in totalitarizmu. Rodil se je pred 100 leti (1923) v Puconcih pri Murski Soboti.

Februarja 1928 je katoliška Prosvetna zveza z državo sklenila 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno, staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko. Radio Ljubljana je na današnji dan leta 1928 dopoldne začel poskusno oddajati prenos odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne tega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je  Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.

Septembra 1983 se je pesnik Janez Menart v Književnih listih časnika Delo javno uprl načrtovanim skupnim programskim jedrom jugoslovanskega šolstva, predvsem skupnim osnovam pouka književnosti. V zapisu »Skupna programska jedra in slovenstvo« je zamisel ocenil za centralistično in unitaristično ter jo označil za grob poseg v pravice, ki so bile do tedaj v pristojnosti republik in njihovih narodov. V tako imenovanih skupnih programskih jedrih naj bi se slovenski otroci v šoli učili 70 odstotkov jugoslovanske in le 30 odstotkov slovenske književnosti. S skupnimi jedri so hoteli zagovorniki unitaristične in centralistične Jugoslavije takratni zvezni državi vsiliti enoten jugoslovanski izobraževalni program. Konflikt se je nadaljeval v Zvezi književnikov Jugoslavije, pa tudi v gostilni Mrak v Ljubljani, v kateri so se leta 1984 zbrali slovenski in srbski pisatelji ter ugotovili, »da je z obstoječo Jugoslavijo, v kateri se vsi počutimo slabo, konec«.

Škofijska gimnazija v Ljubljani je bila uradno zaprta 5. junija 1945, njene prostore pa je zasedla Jugoslovanska armada in tako je ostalo vse do osamosvojitve in odhoda armade iz Slovenije. Aprila 1992 je ljubljanska nadškofija od ministrstva za obrambo prevzela zgradbo Zavoda sv. Stanislava in še istega leta začela prenovo, tako da se je že naslednje leto v njej lahko začel pouk. 1. septembra pred 30-imi leti (1993) je v prenovljenih prostorih spet odprla vrata Škofijska klasična gimnazija. Gre za ustanovo z bogato preteklostjo. S slovesnim odprtjem 21. septembra 1905 je tam začela delovati prva gimnazija, ki je poučevala v slovenščini, prav letos pa je minilo tudi 110 let (1913)  od takrat, ko je bila tam prvič v zgodovini opravljena tudi matura v našem jeziku.