Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zakonik v slovenščini
Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika
Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po opravljeni gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Postal je sodni pripravnik v Gorici, leta 1848 je v Celovcu opravil izpit za sodnika in kmalu potem izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slovenskega političnega časopisa Slovenija, ki je julija 1848 začel izhajati v Ljubljani. Kot urednik je zastopal politični program Zedinjene Slovenije in se zavzemal za enakopravnost slovenščine v avstrijski monarhiji. V začetku leta 1850 je bil na priporočilo Franca Miklošiča uradno imenovan za slovenskega urednika in prevajalca državnega zakonika. V tem obdobju je bilo prvič v zgodovini omogočeno tako obsežno in sistematično prevajanje državne zakonodaje v slovenščino. To je spodbudilo razvoj slovenskega pravnega izrazoslovja. S svojim prevajalskim delom je postavil temelje moderni slovenski pravni terminologiji in tako tudi nakazal smer razvoja za terminologije drugih strok. Leta 1854 je prevzel tudi uredništvo nemško-slovenskega slovarja; ta je izšel leta 1860. Po škofu Alojziju Wolfu, ki je izdajo sofinanciral, se imenuje tudi Wolfov slovar. Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale se je rodil leta 1819 v Dolenjih Loméh pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Operno pevko Milo Kogej sta odlikovala izrazit dar odrskega nastopanja in odlično razvita pevska tehnika. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. *Kogej Kasneje je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Ustvarila je obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Operna pevka Mila Kogej se je rodila pred 120-imi leti (1903) v Idriji.
Viktor Repanšek je veljal za vodilnega slovenskega strokovnjaka za vzgojo novih sort krompirja. Leta 1938 je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in se zaposlil na novi kmetijski šoli v Poljčah. Po vojni je bil najprej referent za propagando pri ministrstvu za kmetijstvo, nato pa se je leta 1947 pri tedanjem Kmetijskem znanstvenem zavodu Slovenije posvetil vzgoji novih sort krompirja. Na Češkem je opravil specializacijo iz selekcije in pridelovanja krompirja ter se izpopolnjeval še na Poljskem, Nizozemskem in v Avstriji. Središče njegovega selekcijskega dela je bilo posestvo Češenik pri Domžalah. S sodelavci so zbrali vrsto različnih sort krompirja iz različnih držav in jih leta 1949 začeli križati. Že čez osem let je zvezni komisiji za potrjevanje sort v Beogradu predstavil 13 perspektivnih križancev, leta 1962 pa je komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga Ljudske republike Slovenije na predlog Viktorja Repanška potrdila osem novih sort krompirjevih križancev z imeni »igor«, »jubilej«, »viktorija«, »karmin«, »vesna«, »dobrin«, »matjaž« in »cvetnik«. Viktor Repanšek, ki je izdal več kot 70 strokovnih del in bil med drugim član evropskega združenja za raziskovanje krompirja, se je rodil pred 110 leti (1913) v Kamniku.
Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Pozneje je najprej poučeval na nižji gimnaziji v Dobrovem v Brdih, nato pa do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Prvo izmed sedmih pesniških zbirk Bregovi ulice je izdal leta 1960. V poeziji se je najprej navezoval na novo romantiko, pozneje pa se je usmeril k modernizmu. Napisal, uredil in izdal je več kot osemdeset knjig s pesniškega, literarnopublicističnega in literarnozgodovinskega področja. Središče njegove ustvarjalne pozornosti pa je bila književnost slovenskih literarnih ustvarjalcev iz protirevolucionarnega tabora in zdomstva, ki je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941‒1945, uredil antologijo Jutro pozabljenih, poskrbel za izdajo izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja, pripravil pa je tudi monografiji o Edvardu Kocbeku in Alojzu Rebuli ter knjigo intervjujev z Zorkom Simčičem. Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik se je rodil leta 1928 v Suhadolah pri Komendi.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Državni zakonik v slovenščini
Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika
Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih«
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale je s svojimi deli in številnimi strokovnimi članki postavil temelje slovenski pravni terminologiji in strokovnemu jeziku na splošno. Po opravljeni gimnaziji v Gorici je v Ljubljani študiral teologijo, na Dunaju pa je diplomiral iz prava. Postal je sodni pripravnik v Gorici, leta 1848 je v Celovcu opravil izpit za sodnika in kmalu potem izstopil iz državne službe. Postal je urednik prvega slovenskega političnega časopisa Slovenija, ki je julija 1848 začel izhajati v Ljubljani. Kot urednik je zastopal politični program Zedinjene Slovenije in se zavzemal za enakopravnost slovenščine v avstrijski monarhiji. V začetku leta 1850 je bil na priporočilo Franca Miklošiča uradno imenovan za slovenskega urednika in prevajalca državnega zakonika. V tem obdobju je bilo prvič v zgodovini omogočeno tako obsežno in sistematično prevajanje državne zakonodaje v slovenščino. To je spodbudilo razvoj slovenskega pravnega izrazoslovja. S svojim prevajalskim delom je postavil temelje moderni slovenski pravni terminologiji in tako tudi nakazal smer razvoja za terminologije drugih strok. Leta 1854 je prevzel tudi uredništvo nemško-slovenskega slovarja; ta je izšel leta 1860. Po škofu Alojziju Wolfu, ki je izdajo sofinanciral, se imenuje tudi Wolfov slovar. Pravnik in jezikoslovec Matej Cigale se je rodil leta 1819 v Dolenjih Loméh pri Črnem Vrhu nad Idrijo.
Operno pevko Milo Kogej sta odlikovala izrazit dar odrskega nastopanja in odlično razvita pevska tehnika. Študirala je na šoli Glasbene matice v Ljubljani in pozneje v Zagrebu. *Kogej Kasneje je bila trideset let solistka ljubljanske opere. Ustvarila je obsežen repertoar približno 150-ih vlog in z njim pripomogla k umetniškemu vzponu ljubljanskega opernega gledališča med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Operna pevka Mila Kogej se je rodila pred 120-imi leti (1903) v Idriji.
Viktor Repanšek je veljal za vodilnega slovenskega strokovnjaka za vzgojo novih sort krompirja. Leta 1938 je diplomiral na kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu in se zaposlil na novi kmetijski šoli v Poljčah. Po vojni je bil najprej referent za propagando pri ministrstvu za kmetijstvo, nato pa se je leta 1947 pri tedanjem Kmetijskem znanstvenem zavodu Slovenije posvetil vzgoji novih sort krompirja. Na Češkem je opravil specializacijo iz selekcije in pridelovanja krompirja ter se izpopolnjeval še na Poljskem, Nizozemskem in v Avstriji. Središče njegovega selekcijskega dela je bilo posestvo Češenik pri Domžalah. S sodelavci so zbrali vrsto različnih sort krompirja iz različnih držav in jih leta 1949 začeli križati. Že čez osem let je zvezni komisiji za potrjevanje sort v Beogradu predstavil 13 perspektivnih križancev, leta 1962 pa je komisija za potrjevanje posevkov in semenskega blaga Ljudske republike Slovenije na predlog Viktorja Repanška potrdila osem novih sort krompirjevih križancev z imeni »igor«, »jubilej«, »viktorija«, »karmin«, »vesna«, »dobrin«, »matjaž« in »cvetnik«. Viktor Repanšek, ki je izdal več kot 70 strokovnih del in bil med drugim član evropskega združenja za raziskovanje krompirja, se je rodil pred 110 leti (1913) v Kamniku.
Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Pozneje je najprej poučeval na nižji gimnaziji v Dobrovem v Brdih, nato pa do upokojitve na gimnaziji v Kranju. Prvo izmed sedmih pesniških zbirk Bregovi ulice je izdal leta 1960. V poeziji se je najprej navezoval na novo romantiko, pozneje pa se je usmeril k modernizmu. Napisal, uredil in izdal je več kot osemdeset knjig s pesniškega, literarnopublicističnega in literarnozgodovinskega področja. Središče njegove ustvarjalne pozornosti pa je bila književnost slovenskih literarnih ustvarjalcev iz protirevolucionarnega tabora in zdomstva, ki je bila v domovini zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana. Tako je napisal monografijo Slovenski dunajski krog 1941‒1945, uredil antologijo Jutro pozabljenih, poskrbel za izdajo izbranih pesmi Franceta Balantiča, Ivana Hribovška in Franceta Kunstlja, pripravil pa je tudi monografiji o Edvardu Kocbeku in Alojzu Rebuli ter knjigo intervjujev z Zorkom Simčičem. Pesnik, pisatelj, esejist in literarni zgodovinar France Pibernik se je rodil leta 1928 v Suhadolah pri Komendi.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov