Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Po tistem, ko je Avstrija z bitko pri Wagramu poleti 1809 izgubila ozemlja, ki jih je 14. oktobra istega leta francoski cesar Napoleon Bonaparte združil z enotnim imenom Ilirske province, je avgusta 1813 Franciji napovedala vojno. Boji so se začeli tudi v današnji osrednji Sloveniji. Med 12. in 16. septembrom pred 210 leti (1813) sta se avstrijska in francoska vojska spopadli v bitki pri Šmarju, natančneje, na območju od Škofljice, Zaloga in Glinka do Gumnišč. Tam se je vojaštvo italijanskega kraljestva in Ilirskih provinc spopadlo z avstrijsko vojsko. Italijansko-francoske čete je vodil Napoleonov posinovljenec Eugene de Beauharnais, na čelu avstrijske vojske, ki je bilo sestavljeno pretežno iz regimenta gradiških graničarjev, pa je bil polkovnik srbskega rodu Bogdan Teodor Milutinović. Avstrijske čete so imele 47 mrtvih in ranjenih, na francoski strani pa naj bi izgubili skoraj 500 mrtvih. Pokopali so jih na njivi pri Gumnišču, nanje pa še danes spominja Francoska kapelica.

Baron Aleksander von Crobatin je bil eden izmed visokih častnikov avstro-ogrske armade slovenskega rodu in edini s činom feldmaršala, ki je bil med letoma 1912 in 1917 na položaju vojnega ministra. Naziv feldmaršala je dobil novembra 1917, kmalu po preboju v 12. soški bitki, ki se je v zgodovino in učbenike vojaške taktike zapisala kot »čudež pri Kobaridu«. S položaja vojnega ministra je odstopil še istega leta zaradi afere pri dobavah za vojaštvo. Baron Aleksander von Crobatin, čigar oče je bil prav tako vojaški častnik, doma iz Stražišča, se je rodil leta 1849 v Olomoucu na Češkem.

12. septembra pred 90 leti (1933) ob 6. uri in 30 minut se je v Ljubljani zgodila prva večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva na Slovenskem. Posadka potniškega letala tipa »Farman«, ki je letelo na progi Ljubljana–Súšak (pri Reki) in ga je pilotiral ruski pilot Nikitin, je takoj po vzletu opazila okvaro motorja. Poskušala se je vrniti na letališče v Polju, vendar je letalo zaradi goste megle zašlo v gozd ter trčilo v zid bolnišnice na Studencu. Umrla sta oba člana posadke ter vseh šest potnikov.

Pisec glasbenih besedil Dušan Velkaverh je otroštvo preživel v Gvajani, New Yorku, Londonu, Beogradu in Ljubljani. Leta 1956 se je z družino preselil v Slovenijo, najprej v Portorož, pozneje v Ljubljano. Čeprav se je slovenščine naučil šele pri trinajstih letih, je ustvaril približno 600 besedil, bil pa je tudi dolgoletni vodja glasbene produkcije RTV Slovenija. Leta 1968 je prvič sodeloval na festivalu Slovenska popevka in v tandemu s skladateljem Juretom Robežnikom prejel nagrado občinstva za skladbo Presenečenja v izvedbi Belih vran. *Posnetek Več kot 4 desetletja je soustvarjal slovensko popevkarsko sceno; med njegovimi najbolj znanimi besedili so skladbe Med iskrenimi ljudmi, Maja z biseri, Dan ljubezni, Bisere imaš v očeh, Dan neskončnih sanj, Otroci pankrtov, Zelene livade s teboj pa tudi … *Posnetek Pisec glasbenih besedil Dušan Velkaverh se je rodil pred 80 leti (1943) v Georgetownu, glavnem mestu južnoameriške Gvajane. Njegov oče je bil kapitan dolge plovbe, mati pa Angležinja, hči kolonialnega uradnika in po poklicu medicinska sestra.