Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kritika človeški nezmernosti
Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja
Začetki slovenske Teritorialne obrambe
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike. Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah. |
|||||
Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kritika človeški nezmernosti
Prejemnik Janežičevega in Drabosnjakovega priznanja
Začetki slovenske Teritorialne obrambe
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in narodni buditelj Matija Prelog je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in nato delal v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Posebno pozornost je tako kot številni sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar. Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih. Najbolj pa je obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Matija Prelog se je rodil pred 210 leti (1813) v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek je najprej študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja, ki je v javnosti doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najvidnejše slovenske pesnike. Slišali bomo odlomek pesmi Visoka noč. Ki jo je avtor za naš radio prebral leta 1972. *Posnetek Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti in se nekoliko pozneje udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najvidnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovite obsodbe je bil znova deležen leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil leta 1904 pri Svetem Juriju ob Ščavnici.
Stane Uršič je v Ljubljani študiral ekonomijo in bil med vojno aktivist Osvobodilne fronte ter tako kot oče in brat poslan na prisilno delo ter v nacistični zapor. Kot sin koroških plebiscitnih pregnancev je leta 1972 postal tajnik, nato podpredsednik ter od 1985 predsednik in častni predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. S svojim delom je pomagal kulturni dejavnosti na Koroškem, še posebej glasbeni šoli, lutkarjem in kulturnemu društvu Jepa – Baško jezero. Leta 1988 mu je Krščanska kulturna zveza v zahvalo za pomoč podelila Janežičevo priznanje pet let pozneje pa Slovenska prosvetna zveza Drabosnjakovo priznanje. Stanko Uršič se je rodil pred 100 leti (1923) v Bačah. |
|||||
Leta 1968 so v tedanji slovenski skupščini obravnavali aktualna vprašanja narodne obrambe v Sloveniji. Po vdoru sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško je tudi v jugoslovanskem vrhu prevladalo spoznanje, da z močno centralizirano armado nasprotnika ob morebitnem napadu ne bo mogoče zaustaviti in da je treba razviti koncept splošne ljudske obrambe kot obrambni sistem, v katerem mora vsak občan dobiti svoje mesto. Za tak koncept si je slovensko politično vodstvo že dalj časa prizadevalo. Še istega leta je bila nato sprejeta zakonodaja, ki je del obrambnih pristojnosti prenesla na republike. V Sloveniji je bila ustanovljena vojaška formacija z imenom Teritorialna obramba. Njena organiziranost in prevladujoč slovenski politični vpliv sta bila zelo pomembna v času osamosvajanja in vzpostavitve državnosti.
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov