Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo
Znanstvenica v vinarstvu
Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990 postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.
Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.
Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo
Znanstvenica v vinarstvu
Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990 postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.
Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.
Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Friderik III. v Ljubljani ustanovi škofijo Janez Kopač in kazensko procesno pravo v slovenskem jeziku V enem popoldnevu več kot 800 letalskih bomb na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Puntarski denarič – cena za neuresničeno zahtevo po stari pravdi Božidar Kantušer, skladatelj iz “Grupe 84” Po sovjetskem vzoru v proces nacionalizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sredi 13. stoletja je bil Maribor že mesto France Kremžar, katoliški časnikar in politik Na Brniku pristalo prvo letalo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ribičev France iz Vrbe Maks Pleteršnik in njegov slovaropisni dosežek Fran Ramovš – prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silvester kopriva, prevajalec pesnil v latinskem jeziku Novi politični stvarnosti sledilo razočaranje Spomin na najhujšo letalsko nesrečo slovenskega prevoznika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koloman Kvas, slavist z graškega liceja Andrej Gosar, osamljen nosilec krščanskosocialne misli Salvatore Venosi in jezikovno raziskovalno delo v Kanalski dolini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
France Koblar, literarni zgodovinar in predvojni radijec Stane Vidmar, prvi načelnik Sokolske zveze Srbov, Hrvatov in Slovencev France Balantič, »Bogat sem kakor tihi glas piščali«, tragična usoda enega najboljših slovenskih sonetistov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Silva Cerar, igralka, zapisana radiu Cita Potokar, mojstrica obmorskih motivov in figur Ljubljana dobi prvo samopostrežno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Evangelist Krek - zadružništvo v korist kmečkega ljudstva Janez Švajncer - povojna vsakdanjost kot literarni motiv Prva internetna povezava v Sloveniji. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov