Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo
Znanstvenica v vinarstvu
Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990 postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.
Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.
Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Premrlov talent je Prešernovemu zapisu dodal melodijo
Znanstvenica v vinarstvu
Ustavni amandmaji – nov korak k samostojnosti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj Stanko Premrl je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice. Prva izvedba skladbe je bila z zborom Glasbene matice in dirigentom Matejem Hubadom v Unionski dvorani v Ljubljani 17. novembra 1917. Doživela je "viharno razpoloženje občinstva". Zdravljica je leta 1990 postala slovenska himna. Stanko Premrl se je rodil leta 1880 v Šentvidu v Vipavski dolini, današnjem Podnanosu.
Viktor Gostiša je študiral rudarstvo na Češkem in v Avstriji; tam je leta 1907 tudi diplomiral ter nato kot rudarski inšpektor deželne vlade služboval v Bosni in Hercegovini. Po prvi svetovni vojni je v Sloveniji postavil temelje za širši razvoj tedaj majhnih premogovnikov v Velenju in Zabukovici. Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je kot generalni direktor vodil celotno rudarstvo jugoslovanske kraljevine. Predaval je tudi na tehniški fakulteti v Ljubljani ter opremil laboratorij za bogatenje mineralnih surovin. Bil je med prvimi pri nas, ki so to raziskovali. Viktor Gostiša, ki je bil tudi prvi predsednik Društva rudarskih in topilniških inženirjev Jugoslavije, se je rodil pred 140 leti (1883) v Idriji.
Enologinja Slavica Šikovec je po gimnaziji na Ptuju in v Murski Soboti študirala na tedanji agronomski fakulteti v Ljubljani. Specializirala se je za vinogradništvo in vinarstvo in leta 1964 ubranila doktorsko disertacijo na temo vpliv polifenolov na vrelno fiziologijo kvasnic pri pridelavi penečih se vin. 36 let je bila predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Sodelovala je pri kartiranju in rajonizaciji vinogradniških zemljišč v Podravju in napisala več knjig, med drugimi Malo kletarstvo, Sodobno kletarjenje in Za vsakogar nekaj o vinu *Posnetek Enologinja Slavica Šikovec, tudi častna občanka Ljutomera, se je rodila leta 1929 v vasi Grabe v občini Križevci.
Leta 1989 je tedanja slovenska skupščina razglasila tri ustavne amandmaje in naredila nov korak na poti k samostojnosti. Z njimi je določila, da se v Republiki Sloveniji ne uporabljajo določbe ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki niso v skladu s slovensko ustavo, da lahko le Skupščina Slovenije določi, kateri zvezni predpisi, izdani do uveljavitve teh amandmajev, se pri nas ne uporabljajo. Skupščina je s sprejetimi ustavnimi amandmaji prevzela odločanje o služenju vojaškega roka, teritorialni obrambi in njenem poveljniku ter višini in načinu financiranja Jugoslovanske ljudske armade.
Ljubljančan – glasbeni ustvarjalec na Finskem Rektor graške univerze Študentski protesti proti sovjetski agresiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov