Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane
Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti
Začetek splošne elektrifikacije Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva. Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil leta 1847 v Ivanjkovcih.
Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
Skladatelj, muzikolog, pisatelj, publicist in bibliotekar Metod Milač je kot gimnazijec, član tako imenovane desne ilegale in pripadnik Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini doživel italijansko internacijo na Rabu, prisilno delo v Auschwitzu in leta 1945 odhod na Koroško. Po štirih letih bivanja v avstrijskih taboriščih za izgnance se je leta 1950 izselil v Združene države Amerike in se naslednjih dvanajst let ob študiju preživljal kot tovarniški delavec. Leta 1962 je diplomiral iz glasbe, in leta 1991 doktoriral. Po magisteriju še iz bibliotekarstva je postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York, kjer je bil zaposlen več kot trideset let in je kariero sklenil kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Milač je bil ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. *Posnetek Objavil je več muzikoloških in zgodovinskih člankov, 1961 pa kantato za soliste, zbor in orkester »Pozdravljena zemlja« na besedilo Pavleta Borštnika. Skladatelj in bibliotekar Metod Milač, ki je svojo družinsko in vojno pot leta 2003 opisal v knjigi »Kdo solze naše posuši«, se je rodil pred 99 leti (1924) na Prevaljah.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane
Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti
Začetek splošne elektrifikacije Maribora
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraj Kostanjevica se je razvil na otoku v reki Krki na Dolenjskem blizu nekdanjega gradu Landestrost, ki je bil obmejna spanheimska trdnjava, in je kmalu postal pomembno politično, gospodarsko in versko središče ob spodnjem toku Krke. Okoli leta 1300 je Henrik Koroški Kostanjevici podelil privilegij; ta je postal vzorec, po katerem so pozneje podeljevali mestne pravice tudi manjšim krajem. Že prej (leta 1234) pa je koroški vojvoda Bernard Spanheimski ob naselju ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil številna posestva. Samostan je bil bogat, nekoliko slabše mu je šlo le v obdobju turških vpadov. Ko je v drugi polovici 18. stoletja cesar Jožef II. izdal zakon o zaprtju samostanov, so na današnji dan leta 1785 razpustili tudi kostanjeviškega. Njegovo bogato knjižnico (imela je več kot dva tisoč knjig) so pozneje po nizki ceni prodali na dražbi; ostanek, ki ga danes hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, je le del nekdanjega knjižnega bogastva cistercijanskega samostana v Kostanjevici na Krki.
Utemeljitelj slovenske bibliografije Franc Simonič je po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1869 vpisal študij slavistike in zgodovine v Gradcu ter ga končal z doktoratom iz zgodovine Babenberžanov. Prvo službo je dobil leta 1874 v Štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Od leta 1877 je tri desetletja služboval v Univerzitetni knjižnici na Dunaju kot referent za slavistiko, zgodovino in zemljepis, od leta 1894 vrhovni revizor katalogov, od 1898 pa kustos in vodja knjižnice. Po 25-ih letih zbiranja je pripravil enega naših temeljnih bibliografskih priročnikov z naslovom "Slovenska bibliografija od leta 1550 do leta 1900". Po oceni strokovnjakov je zajel vsaj 75 odstotkov slovenske knjižne produkcije v 350 letih – od Trubarja do leta 1900. Dr. Franc Simonič, utemeljitelj slovenske bibliografije, se je rodil leta 1847 v Ivanjkovcih.
Trenutek, ko je aprila 1883 v Mariboru zasvetila prva električna luč na Slovenskem – to se je zgodilo komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko –, štejemo za prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije oziroma začetek elektrifikacije na območju današnje Slovenije. Še v obdobju prve svetovne vojne je začelo poslovati Mestno elektriško podjetje, ki ga je vodil inženir Karl Ruprecht iz Salzburga. Ko je bila leta 1918 zgrajena hidroelektrarna Fala, prva elektrarna na Dravi, in leto dni pozneje še daljnovod med Falo in Mariborom, je bilo mesto 2. oktobra 1920 povezano s srednjenapetostnim in nizkonapetostnim omrežjem, ki ga je gradilo Mestno elektriško podjetje. Priključenih je bilo že 22 transformatorskih postaj. Gosposka in Slovenska ulica sta bili prvi, na katerih je električna razsvetljava zamenjala plinsko.
Skladatelj, muzikolog, pisatelj, publicist in bibliotekar Metod Milač je kot gimnazijec, član tako imenovane desne ilegale in pripadnik Državne obveščevalne službe Jugoslovanske vojske v domovini doživel italijansko internacijo na Rabu, prisilno delo v Auschwitzu in leta 1945 odhod na Koroško. Po štirih letih bivanja v avstrijskih taboriščih za izgnance se je leta 1950 izselil v Združene države Amerike in se naslednjih dvanajst let ob študiju preživljal kot tovarniški delavec. Leta 1962 je diplomiral iz glasbe, in leta 1991 doktoriral. Po magisteriju še iz bibliotekarstva je postal bibliotekar glasbenega oddelka na univerzi Syracuse v ameriški zvezni državi New York, kjer je bil zaposlen več kot trideset let in je kariero sklenil kot oddelčni direktor knjižnic te univerze. Milač je bil ustanovitelj in prvi vodja Pevskega zbora Korotan v Clevelandu. *Posnetek Objavil je več muzikoloških in zgodovinskih člankov, 1961 pa kantato za soliste, zbor in orkester »Pozdravljena zemlja« na besedilo Pavleta Borštnika. Skladatelj in bibliotekar Metod Milač, ki je svojo družinsko in vojno pot leta 2003 opisal v knjigi »Kdo solze naše posuši«, se je rodil pred 99 leti (1924) na Prevaljah.
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov