Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Protestantski pisec  Franc Temlin se je leta 1714 vpisal na univerzo v Halleju na Saškem. V okviru pietističnega gibanja med evropskimi protestanti je za Slovence med Muro in Rabo po madžarskem prevodu in nemškem izvirniku priredil Lutrov »Mali katekizem«. Pred njegovim izidom je v pismu prijateljem pietistom, ki so oznanjali živo, čustveno pobožnost in dejavno ljubezen do bližnjega, opisal duhovno potrebo slovenskega ljudstva po knjigah in učenih možeh. Za Franca Temlina, ki ga štejemo za začetnika prekmurske književnosti vemo le, da se je rodil na Krajni pri Murski Soboti, in to v letih ob koncu 17 stoletja.

Marčna revolucija leta 1848 je potisnila v ospredje zahteve po šolanju v narodnem jeziku. Tudi na Slovenskem so rodoljubi zahtevali svojo lastno univerzo. Vlada je njeno ustanovitev v Ljubljani preložila na čas, ko se bo visokošolsko vprašanje v Avstriji “sistematično rešilo”. Dovolila je samo odprtje stolic v “ilirskem (to je kranjskem) jeziku” za civilno in kazensko pravo. Naslednje leto (po zmagi reakcije) so dunajske oblasti pravni študij v Ljubljani odpravile, predavanja v slovenščini pa prenesle v Gradec. Predavanja iz kazenskega prava so zaupali doktorju Mihaelu Skedlu, ki se je rodil leta 1811 v  Šentrupertu na Dolenjskem. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral pravo na Dunaju, leta 1840 promoviral in kmalu postal izredni profesor na univerzi v Gradcu. Tam je Mihael Skedl od poletnega semestra leta 1851 tudi prvi predaval v slovenščini.

Arhitekt in slikar Boris Kobe je arhitekturo študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, potem pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do leta 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po njej pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane. Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem narodnoosvobodilnega boja, na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Na Piranskih dnevih arhitekture je tako razmišljal o arhitekturi in inovaciji. *Posnetek Kot slikar je Boris Kobe po večini slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije. Arhitekt in slikar Boris Kobe se je rodil leta 1905 v Ljubljani. 

Zaradi izjemne naravne pestrosti je vlada Republike Slovenije 9. oktobra pred 20 leti (2003) z uredbo razglasila Goričko za zavarovano območje narave. Nekoliko kasneje je bil ustanovljen javni zavod Krajinski park Goričko, ki upravlja 426 kvadratnih kilometrov veliko območje Goričkega in gradu Grad.  To območje skrajnega slovenskega severovzhoda je tako postalo sestavni del čezmejnega trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség.