Franc Grafenauer, zastopnik koroških Slovencev v Narodni skupščini Oskar Dev, sodnik po poklicu, skladatelj po duši Po četrt stoletja ponovno obujeno slovensko gledališče v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Silvira Tomasini se je tako kot številni primorski rojaki po prvi svetovni vojni pred italijanskim fašizmom z družino zatekla v Maribor, kjer je obiskovala gimnazijo. Študij germanistike je nadaljevala na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je delovala v levičarskih študentskih društvih in se angažirala v ilegalnem komunističnem gibanju. 

Po diplomi leta 1938 je bila zaradi političnega prepričanja dolgo brezposelna, vse do oktobra 1940, ko je dobila dekret za delo na gimnaziji v Kosovski Mitrovici. Tam se je vključila v politično življenje in marca 1941 postala sekretarka komunistične organizacije.  Po okupaciji so organizirali Kopaoniški partizanski odred in julija 1941 izvedli prvo večjo akcijo. Jeseni je Silvira postala članica prvega narodnoosvobodilnega odbora. Februarja 1942 so jo po izdaji aretirali in po večmesečnem mučenju v gestapovskih zaporih usmrtili. 

Do leta 1999 je bila po njej v Kosovski Mitrovici poimenovana gimnazija, pred katero je stal spomenik, ki ga danes ni več.  Po njej so poimenovane mestna četrtna skupnost in ulica v Mariboru, ter v Gornji Radgoni in Lošinju, od koder izvirajo njeni predniki.

Narodna herojinja Silvira Toamsini se je rodila pred 110 leti (1913) v Trstu.