Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Ob koncu leta 1846 je tedanja avstrijska cenzura nazadnje le odobrila tisk Poezij doktorja Franceta Prešerna.

Vanje je sprva uvrstil tudi Zdravljico, ki je bila zaradi zahteve po enakopravnosti že ob svojem nastanku leta 1844 obsojena na cenzuro. Ko je Prešeren pripravljal izid svojih Poezij, jo je zato skušal s črtanjem tretje, revolucionarne kitice – »V sovražnike z oblakov …« – uvrstiti v zbirko, a mu je Fran Miklošič zaradi mnenja, da izraža panslovansko misel, cenzuriral še četrto, ki opeva edinost, srečo, spravo, to pa je  pesnika tako ujezilo, da je tako okrnjene ni hotel izdati. *Posnetek Je povedal literarni zgodovinar dr. Matjaž Kmecl.

Tako je bila Zdravljica prvič objavljena šele v revolucionarnem letu 1848, po marčni revoluciji, najprej v Ilirskem listu, potem pa še v Kranjski čbelici, zapisana v bohoričici.

Prešernove pesmi so tako z letnico 1847 izšle na današnji dan in 15. december 1846 je postal eden najpomembnejših mejnikov v naši kulturni zgodovini.

Zbirko je v 1.200 izvodih natisnila Blaznikova tiskarna v Ljubljani. Kritika je sicer opozorila na Prešernov umetniški pomen, toda pravo vrednost njegovih umetnin je  20 let pozneje ob novi izdaji Poezij v svojem eseju predstavil Josip Stritar.