Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja
Preporodovci za neodvisno in svobodno državo
Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redovnik in jezikoslovec Stanislav Škrabec je leta 1863 stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu.
Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika.
Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika. *Posnetek Je povedal akademik Jože Toporišič (1926-2014).
Jezikoslovec in redovnik Stanislav Škrabec, tudi urednik verskega lista »Cvetje z vertov sv. Frančiška« in nabožni pisatelj se je rodil pred 180 leti (1844) v Hrovači pri Ribnici.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja
Preporodovci za neodvisno in svobodno državo
Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redovnik in jezikoslovec Stanislav Škrabec je leta 1863 stopil v frančiškanski red ter nato študiral bogoslovje v Gorici in klasično in slovansko filologijo v Gradcu.
Od leta 1873 do 1915 je bil profesor slovenščine, hrvaščine, latinščine in grščine na redovniški dvorazredni gimnaziji v Gorici. Utrjeval je normo slovenskega knjižnega jezika in jo utemeljeval predvsem s knjižnim jezikom slovenskih protestantov 16. stoletja in govorico osrednje Slovenije. Preučeval je glasovna, pravorečna, pravopisna, oblikoslovna, skladenjska in stilistična vprašanja našega jezika.
Stanislav Škrabec je močno vplival na slovenske jezikoslovce in jezikovne priročnike v prvi polovici 20. stoletja; to je bil začetek poenotene zborne govorne norme slovenskega jezika. *Posnetek Je povedal akademik Jože Toporišič (1926-2014).
Jezikoslovec in redovnik Stanislav Škrabec, tudi urednik verskega lista »Cvetje z vertov sv. Frančiška« in nabožni pisatelj se je rodil pred 180 leti (1844) v Hrovači pri Ribnici.
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Neveljaven email naslov