Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pesnik, prevajalec in urednik Anton Aškerc je po maturi na celjski gimnaziji v Mariboru začel študij bogoslovja.

Je pa njegov svobodomiseln duh dopuščal dvom o verskih dogmah. Kot duhovnik je prihajal v navzkrižje s svojim poklicnim poslanstvom in predstojniki, zato so ga pogosto prestavljali v oddaljene župnije. Pesniško se je najprej posvetil liriki in leta 1882 začel objavljati balade in romance, nato pa se je skoraj povsem posvetil epski poeziji. Njegova epika je realistična in izraža narodno zavest. Aškerc je opozarjal tudi na socialna vprašanja, obtoževal tedanji veljavni družbeni red ter se vse bolj nagibal k idejam pravičnejše družbe. Leta 1898, ko so ga predčasno upokojili in po posredovanju župana Ivana Hribarja, je postal ljubljanski mestni arhivar. Anton Aškerc je s svojo epsko pesmijo v osemdesetih in devetdesetih letih 19. stoletja veliko prispeval k popolnejši podobi takratne realistične literature in znova uveljavil pomen pripovedne poezije. S svojimi oblikovno-izraznimi značilnostmi in z močjo svoje svobodomiselnosti je ustvarjalno spodbujal sodobnike. Po mnenju literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatelja veljata Aškerčev Mejnik in Levstikov Ubežni kralj za najboljši slovenski baladi, v katerih je »vsaka beseda bleščeč žarek in vsak stavek dejanje zase«.

Anton Aškerc se je rodil leta 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah.