Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od Keleie do Celja
Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ”
Pavel Turner - svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenist France Vrbinc je prva tri leta obiskoval škofijsko in nato klasično gimnazijo v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa še slovensko begunsko gimnazijo v Peggezu pri Lienzu, na tej je leta 1947 maturiral.
Sicer pa je silovito občutil vojno vihro. Bil je interniran v taborišče Gonars, mobiliziran kot vaški stražar, po pobojih na Turjaku spet mobiliziran kot partizan, potem nemški ujetnik, od decembra 1943 pa tajnik občine Šmarje. Ob koncu vojne se je kot civilist umaknil na Koroško. Leta 1960 je v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Vrsto let je služboval pri Mohorjevi in pri Slovenskem sporedu ORF v Celovcu; tam je bil od leta 1973 do upokojitve dvanajst let urednik slovenskih oddaj. *Posnetek Bil je tudi komentator slovenskega cerkvenega lista Krške škofije »Nedelja« in je pri njem objavljal zelo bran jezikovni kotiček. Bil je tudi podpredsednik Krščanske kulturne zveze in Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika. Leta 2016 je prejel Tischlerjevo nagrado.
France Vrbinc se je rodil pred 100 leti (1924) na Sapu pri Grosuplju
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Od Keleie do Celja
Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ”
Pavel Turner - svetovljan in mecen
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenist France Vrbinc je prva tri leta obiskoval škofijsko in nato klasično gimnazijo v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa še slovensko begunsko gimnazijo v Peggezu pri Lienzu, na tej je leta 1947 maturiral.
Sicer pa je silovito občutil vojno vihro. Bil je interniran v taborišče Gonars, mobiliziran kot vaški stražar, po pobojih na Turjaku spet mobiliziran kot partizan, potem nemški ujetnik, od decembra 1943 pa tajnik občine Šmarje. Ob koncu vojne se je kot civilist umaknil na Koroško. Leta 1960 je v Gradcu promoviral za doktorja filozofije. Vrsto let je služboval pri Mohorjevi in pri Slovenskem sporedu ORF v Celovcu; tam je bil od leta 1973 do upokojitve dvanajst let urednik slovenskih oddaj. *Posnetek Bil je tudi komentator slovenskega cerkvenega lista Krške škofije »Nedelja« in je pri njem objavljal zelo bran jezikovni kotiček. Bil je tudi podpredsednik Krščanske kulturne zveze in Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika. Leta 2016 je prejel Tischlerjevo nagrado.
France Vrbinc se je rodil pred 100 leti (1924) na Sapu pri Grosuplju
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Ožbalt Gutsman, jezikoslovec s Koroškega … Manica Koman, pripovedovalka pravljic in otroških zgodb … Dr. Janez Stanovnik, od krščanskega socialista do predsednika republiškega predsedstva … Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem …
Mihael Štrukelj, redni profesor gradbeništva v Helsinkih »Pil sem te in ne izpil, Ljubezen ...« Egon Kunej, skladatelj in zborovodja Nacistične deportacije in ukradeni otroci
Iz zgodovine nesreč v naših gorah … Denarna reforma podonavske monarhije … Viktor Sulčič, arhitekt v Argentini … Boris Gregorka, trener na poti do olimpijskih odličij …
Neveljaven email naslov