Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

V prvi polovici 19. stoletja se je med zahodnimi in južnimi Slovani razširila beseda "matica" kot ime za narodno organizacijo, ki skrbi za izdajanje knjig.

Priprave na ustanovitev take matice na Slovenskem so se začele leta 1863, še posebno dejavni pa so bili Slovenci v Mariboru. In tako je na današnji dan pred 160-imi leti (1864) cesar Franc Jožef I. dovolil ustanoviti Slovensko matico za vse slovenske pokrajine ter ji za popotnico menda dodal še osebni prispevek 500 goldinarjev. Namen novega društva je bil "skrbeti po svoji moči, da bi se širilo izobraževanje slovenskega naroda in da bi se torej podpiralo slovensko slovstvo", izdajali pa naj bi "dobre, čisto znanstvene, pa tudi ljudstvu primerjene spise". Tako je že decembra istega leta v 1200 izvodih izšla prva knjiga Slovenske matice; to je bil "Koledar slovenski za navadno leto 1865". Nekaj pozneje so na občnem zboru za prvega predsednika izvolili pesnika, pravnika in politika doktorja Lovra Tomana.

Kot druga najstarejša slovenska založba danes skrbi za izdajanje pomembnih knjig s področij leposlovja, humanistike in znanosti, kot naše najstarejše znanstveno in kulturno društvo pa prireja simpozije o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe.