Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Zadnja ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) iz leta 1974 je na splošno veljala za veliko modernejšo od tiste iz leta 1963.

Predvsem je bila pomembna zaradi decentralizacije nekdanje države. Povečala je vpliv posameznih republik; to se je pozneje izkazalo za zelo pomembno pri prizadevanjih za njihovo državno samostojnost. Hkrati je priznala muslimane  v Bosni in Hercegovini za narod, Vojvodina in Kosovo pa sta dobila večjo avtonomijo. Z njo so bili že ob samem začetku zelo nezadovoljni srbski komunisti, medtem ko so ji bili slovenski naklonjeni - zaradi poudarjenih pristojnosti republik in ne nazadnje zato, ker je za njenega avtorja veljal Edvard Kardelj.

Zvezni sekretar za ljudsko obrambo general  Veljko Kadijević je leta 1991 povedal, da je bil razpad Jugoslavije mogoč prav s pomočjo te ustave *Posnetek

Zadnjo jugoslovansko ustavo, ki je na novo definirala federativno državno ureditev, je Zbor narodov zvezne skupščine v Beogradu z ustavnim odlokom razglasil pred 50 leti (1974).