Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sedemdesetletna igralska kariera
Partizansko letališče v Loški dolini
Prvi kilometri samo polovične avtoceste
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula je ob Borisu Pahorju veljal za najvidnejšega slovenskega pisatelja iz zamejstva. Po gimnaziji je študiral klasične jezike na ljubljanski univerzi, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Dobro desetletje pozneje (1960) je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Tako se je vrsto let kot akademik, pisatelj in prevajalec ob srečanjih skromno predstavljal kot upokojeni srednješolski profesor.
Leta 1945 je objavil svoje prvo prozno delo, alegorijo Vedež ob Jadranu, prva zbirka novel, Vinograd rimske cesarice, pa je izšla leta 1956. Že v svojih zgodnjih delih je nakazoval izčiščeno tematiko usode majhnega naroda, vezane predvsem na tržaško slovenstvo, ki jo je povezoval z razglabljanjem o pomenu umetniškega ustvarjanja. To je povedal o vplivu antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje. *Posnetek
Alojz Rebula je bil od leta 2009 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. V nekdanji Jugoslaviji je zelo odmeval intervju, objavljen leta 1975 v posebni izdaji revije Zaliv, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V tem pogovoru z Rebulo in Borisom Pahorjem je Edvard Kocbek prvič javno obsodil zunajsodni poboj enajst tisoč slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.
Pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula se je rodil pred 100 leti (1924) v Šempolaju pri Trstu.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sedemdesetletna igralska kariera
Partizansko letališče v Loški dolini
Prvi kilometri samo polovične avtoceste
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula je ob Borisu Pahorju veljal za najvidnejšega slovenskega pisatelja iz zamejstva. Po gimnaziji je študiral klasične jezike na ljubljanski univerzi, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Dobro desetletje pozneje (1960) je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Tako se je vrsto let kot akademik, pisatelj in prevajalec ob srečanjih skromno predstavljal kot upokojeni srednješolski profesor.
Leta 1945 je objavil svoje prvo prozno delo, alegorijo Vedež ob Jadranu, prva zbirka novel, Vinograd rimske cesarice, pa je izšla leta 1956. Že v svojih zgodnjih delih je nakazoval izčiščeno tematiko usode majhnega naroda, vezane predvsem na tržaško slovenstvo, ki jo je povezoval z razglabljanjem o pomenu umetniškega ustvarjanja. To je povedal o vplivu antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje. *Posnetek
Alojz Rebula je bil od leta 2009 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. V nekdanji Jugoslaviji je zelo odmeval intervju, objavljen leta 1975 v posebni izdaji revije Zaliv, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V tem pogovoru z Rebulo in Borisom Pahorjem je Edvard Kocbek prvič javno obsodil zunajsodni poboj enajst tisoč slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.
Pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula se je rodil pred 100 leti (1924) v Šempolaju pri Trstu.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov