Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula je ob Borisu Pahorju veljal za  najvidnejšega slovenskega pisatelja iz zamejstva. Po gimnaziji je študiral klasične jezike na ljubljanski univerzi, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Dobro desetletje pozneje (1960) je v Rimu doktoriral z disertacijo o Dantejevi Božanski komediji v slovenskih prevodih. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Tako se je vrsto let kot akademik, pisatelj in prevajalec ob srečanjih skromno predstavljal kot upokojeni srednješolski profesor.

Leta 1945 je objavil svoje prvo prozno delo, alegorijo Vedež ob Jadranu, prva zbirka novel, Vinograd rimske cesarice, pa je izšla leta 1956. Že v svojih zgodnjih delih je nakazoval izčiščeno tematiko usode majhnega naroda, vezane predvsem na tržaško slovenstvo, ki jo je povezoval z razglabljanjem o pomenu umetniškega ustvarjanja. To je povedal o vplivu antike in preteklosti na svoje literarno ustvarjanje. *Posnetek

Alojz Rebula je bil od leta 2009 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada in Prešernovo nagrado. Večkrat so ga nagradili tudi v Italiji. V nekdanji Jugoslaviji je zelo odmeval intervju, objavljen leta 1975 v posebni izdaji revije Zaliv, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V tem pogovoru z Rebulo in Borisom Pahorjem je Edvard Kocbek prvič javno obsodil zunajsodni poboj enajst tisoč slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.

Pisatelj, esejist in publicist Alojz Rebula se je rodil pred 100 leti (1924) v Šempolaju pri Trstu.