Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Basist ljubljanske opere
Škofja Loka dobila muzej
Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik.
Po ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« postala prva Slovenka, ki si je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.
Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in je po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
6324 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Basist ljubljanske opere
Škofja Loka dobila muzej
Eden izmed pionirjev med našimi džezovskimi pianisti
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1886 se je v Lobniku pri Železni Kapli na Koroškem rodila botaničarka in pedagoginja Angela Piskernik.
Po ljudski šoli je nadaljevala šolanje pri uršulinkah v Celovcu in jeseni 1910 opravila maturo v Gradcu. Študij na dunajski univerzi je končala tik pred prvo svetovno vojno in konec leta 1914 z disertacijo »Plazmoderme pri mahovih« postala prva Slovenka, ki si je pridobila doktorski naziv iz naravoslovja.
Njeno najbolj znano delo je Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Dejavna je bila na področju varovanja narave, med drugim je bila pobudnica zaščite prvih varstveno pomembnih območij narave v Sloveniji, kot so Krakovski gozd, Rakov Škocjan, Robanov kot. Dolga leta se je zavzemala tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka. Ko so v Ljubljani ustanovili radio, je postala ena prvih radijskih predavateljic in je po radiu učila nemščino. Na podlagi njenih predavanj je nastalo več učbenikov in slovarjev.
Neveljaven email naslov