Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe

Književnik, prevajalec, urednik in politik Edvard Kocbek se je rodil pred 120 leti (1904) pri Svetem Juriju ob Ščavnici.

Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem. Konec leta 1934 mu je katoliška Nova založba izdala pesniško zbirko Zemlja; v javnosti je doživela zelo dober sprejem, Kocbek pa se je z njo povzpel med najopaznejše slovenske pesnike. Julija 1941 se je kot krščanski socialist približal Osvobodilni fronti, nekoliko pozneje pa se je udeležil sestanka njenega tretjega plenuma in bil potrjen kot njegov član. Ko je leta 1951 izšla njegova zbirka štirih novel Strah in pogum, so o njej razpravljali vsi najpomembnejši slovenski politični forumi. Januarja naslednje leto je proti njemu nastopil tudi njegov partizanski tovariš in stanovski literarni kolega Josip Vidmar z estetsko kritiko novel, ki pa je bila izrazito politična in ideološka. *Posnetek  Je povedal dr. Andrej Inkret, avtor monografije o Edvardu Kocbeku.

Marca 1952 je skupščina Ljudske republike Slovenije Kocbeka razrešila politične funkcije in ga poslala v pokoj. Silovito obsodbo je znova doživel leta 1975 zaradi svojih odkritih besed o množičnem poboju domobrancev v Kočevskem Rogu v intervjuju z Borisom Pahorjem v jubilejnem zborniku »Edvard Kocbek, pričevalec našega časa«. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*