Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bančnik pomagal generalu Maistru
"Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš"
»Pevec magičnega eksistencializma«
Literarni in gledališki zgodovinar, dramaturg in bibliotekar, prevajalec in publicist dr. Bruno Hartman je veljal za osrednjo osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva, bil pa je tudi gonilna sila graditve mariborske Univerzitetne knjižnice.
Bil je lektor v ljubljanski Drami, dramaturg v Drami SNG Maribor in sodelavec celjskega gledališča, leta 1965 pa je prevzel mesto ravnatelja Študijske knjižnice (kasneje Univerzitetne knjižnice) v Mariboru in to delo opravljal vse do upokojitve. Ko so v Mariboru ustanovili univerzitetni računalniški center, je na njegovo pobudo stekla tudi informatizacija knjižnice in tako je mariborska študijska knjižnica s pridobitvijo nove zgradbe leta 1989 postala ena najsodobnejših knjižnic v tem delu Evrope. Zaslužen je za prevode številnih dramskih del, podpisal se je pod več monografij, med drugim knjigo Kultura v Mariboru, v kateri je zbral več kot 50 kulturnozgodovinskih razprav in pričevanj o preteklosti Maribora. *Posnetek
Literarni zgodovinar in bibliotekar Bruno Hartman se je rodil pred 100 leti (1924) v Celju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Bančnik pomagal generalu Maistru
"Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš"
»Pevec magičnega eksistencializma«
Literarni in gledališki zgodovinar, dramaturg in bibliotekar, prevajalec in publicist dr. Bruno Hartman je veljal za osrednjo osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva, bil pa je tudi gonilna sila graditve mariborske Univerzitetne knjižnice.
Bil je lektor v ljubljanski Drami, dramaturg v Drami SNG Maribor in sodelavec celjskega gledališča, leta 1965 pa je prevzel mesto ravnatelja Študijske knjižnice (kasneje Univerzitetne knjižnice) v Mariboru in to delo opravljal vse do upokojitve. Ko so v Mariboru ustanovili univerzitetni računalniški center, je na njegovo pobudo stekla tudi informatizacija knjižnice in tako je mariborska študijska knjižnica s pridobitvijo nove zgradbe leta 1989 postala ena najsodobnejših knjižnic v tem delu Evrope. Zaslužen je za prevode številnih dramskih del, podpisal se je pod več monografij, med drugim knjigo Kultura v Mariboru, v kateri je zbral več kot 50 kulturnozgodovinskih razprav in pričevanj o preteklosti Maribora. *Posnetek
Literarni zgodovinar in bibliotekar Bruno Hartman se je rodil pred 100 leti (1924) v Celju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov