Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar

Gimnazijec Franček Pen je nameraval postati duhovnik, vendar je namero prekinila druga svetovna vojna.

Kot številni njegovi vrstniki po Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem je bil leta 1942 vpoklican – prisilno mobiliziran v vrste nemške nacistične armade. Med urjenjem na Tirolskem se je v skupini fantov v nemških uniformah oblikovala želja po pobegu iz tujega okolja v vrste slovenskih partizanov. Namero so uresničili in s Tirolskega skrivoma s ponarejenimi dokumenti prispeli na Gorenjsko, kjer so iskali zvezo s partizani. Ob srečanju je partizanska stran pomotoma streljala in ranila enega od ubežnikov. Poklicali so po zdravnika, z njim pa se je k tovarišu vrnil tudi Pen in ostal pri njem. Zaradi izdaje je kmalu prišla tudi nemška policija, Franček si je ranjenca naložil na ramena in skušal z njim pobegniti vendar to ni uspelo. Odpeljali so ju v na Jesenice, ranjenca, ki je kasneje preživel vojno v bolnišnico Frančka Pena so kot dezerterja vrnili v Innsbruck, kjer je bil marca 1944 pred vojaškim sodiščem obsojen na smrt z obglavljenjem.

Kazen so v graški kaznilnici izvršili 10. maja. Kaznilniški duhovnik, ki ga je pred smrtjo spovedal, je na njegovo željo materi izročil rožni venec, svetinjo matere božje in podobico z napisom: Sladko in krasno je umreti za domovino. Iz zapora so staršem v Maribor poslali obvestilo o usmrtitvi v katerem so tudi prepovedali vsako žalno komemoracijo ali osmrtnico.

Frančka Pena so skupaj s prav tako tistega dne obglavljenim Jožetom Janšo pokopali na neznanem kraju znotraj osrednjega pokopališča v Gradcu.

Prisilni mobiliziranec in ubežnik iz nemške armade Franček Pen se je rodil pred 100 leti (1924) v Mariboru.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*