Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji

10. oktobra 1920 je bil na Koroškem izveden plebiscit – glaso­vanje o državni pripadnosti tamkajšnjih prebivalcev.

Po zlomu monarhije je z vojaškim nastopom čet generala Rudolfa Maistra slovenski del Koroške prešel pod jugoslovansko upravo, hkrati pa je bil tesno povezan z ozemeljskimi interesi na novo nastale Republike nemške Avstrije. Mirovna pogodba iz Saint Germaina, sklenjena leta 1919, je potrdila razdelitev plebiscitnega ozemlja na južno cono A pod jugoslovansko upravo in cono B pod avstrijsko. Zato je bil plebiscit v načrtu le, če bi Jugoslavija pred tem zmagala v coni A.

Vendar so Avstrijci po odprtju demarkacijske črte v tej coni okrepili  propagando: med drugim so Slovencem obljubili  dosledno uresničevanje določil mirovne pogodbe o manjšinah. Tako se je na plebiscitu več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. *Posnetek

Je povedal zgodovinar dr. Andrej Rahten, sodelavec Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter predstojnik oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru.

Že na slovesni seji koroškega deželnega zbora 25. novembra 1920 je deželni upravitelj doktor Arthur Lemish odkrito napovedal hitro germanizacijo koroških Slovencev ter jim tako oblastniško odrekel večino predplebiscitnih obljub o doslednem spoštovanju pravic narodne skupnosti.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*