Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu
Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji
Najhujše bombardiranje Maribora
Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral.
Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov.
Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in potem na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga.
Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil pred 130 leti (1894) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6253 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu
Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji
Najhujše bombardiranje Maribora
Strojnik Feliks Lobe je svoj prvi patent prijavil že kot maturant, strojništvo pa je začel študirati na češki tehniški visoki šoli v Pragi, vendar so ga zaradi vojne kmalu vpoklicali in je študij lahko nadaljeval šele po vojni, na Dunaju, kjer je leta 1922 diplomiral.
Še isto leto je prevzel vodstveno konstrukcijsko mesto v dunajski tovarni težkih strojev in tirnih vozil. Načrtovati je začel parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaje in si za izvirne rešitve tudi na tem področju pridobil vrsto patentov.
Po dunajskem obdobju so sledila desetletja njegovega pionirskega dela, najprej v jugoslovanski težki industriji in potem na ljubljanski univerzi. Na tej je ustvaril temelje za začetek visokošolskega študija strojništva. Ustanovitev ljubljanske strojne fakultete leta 1946 je bila predvsem njegova zasluga.
Feliks Lobe, tudi častni doktor ljubljanske univerze, se je rodil pred 130 leti (1894) v Ljubljani.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava … Prvi slovenski župan Celja … Sekretar jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci … Dvojezični topografski napisi na avstrijskem Koroškem pred pol stoletja…
»Danes grofje Celjski in nikdar več« … Pesnik s Krasa … Spomenik Pohorskemu bataljonu … Označeno geometrično središče Slovenije …
Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa ... Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja ... Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja ... Dan slovenskih rudarjev ...
Z znanjem v pospeševanje kmetijstva ... Pionir raketne tehnike ... Glas »zlate dobe slovenske popevke« ... Sprememba stališč do slovenske osamosvojitve ...
Z znanjem proti ponemčevanju … Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča … Cesarski obisk ob odprtju mariborskega vodovodnega omrežja … Zakon o zavarovanju delavcev …
Kdo je bil krajinar z Breznice na Gorenjskem ? Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« ... Ko je Valentin Vodnik dobil spomenik ... Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani ...
Ljubljana dobi mestni vodovod … Na češkem in slovenskem odru … Stopnjevanje nacističnega nasilja pred 80. leti … Sedem desetletij kovaškega muzeja v Kropi …
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov