Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke

Kočevje je bilo prvič omenjeno leta 1339 pod ledinskim imenom Mahovnik, s pristavo in kapelo sv. Jerneja, v listini oglejskega patriarha Bertranda. Leta 1377 je Kočevje postalo trg, po začetku turških vpadov pa je v okljuku reke Rinže namesto požganega trga zrasla nova naselbina, ki ji je cesar Friderik 3. leta 1471 podelil mestne pravice.

Zaradi opustošenja po pogostih vpadih otomanskih plenilcev je cesar leta 1492 prebivalcem Kočevja in Ribnice dodelil pravico krošnjariti po Hrvaškem, Ogrskem in drugod.

S poznejšimi potrditvami in razširitvami patenta, ki je omogočal pravico do trgovanja brez plačila davkov, se je na Ribniškem razvilo suhorobarstvo, medtem ko so se Kočevarji sčasoma usmerili predvsem v krošnjarstvo. Še na začetku 20. stoletja je bil po ohranjenih zapisih izraz Kočevar na Madžarskem in v Srbiji kar sinonim za krošnjarja, povsem drugače pa je bilo na Dunaju, kjer je bil ta izraz sinonim za sezonskega prodajalca pečenega kostanja.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*