Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
): Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice - majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. "Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov," pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Melisa Baranja bo gostja nocojšnje oddaje, z njo se bo pogovarjal Sandi Horvat.
Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice – majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. »Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov,« pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Z Meliso Baranja se pogovarja Sandi Horvat.
“Sem Rominja. Ne maram izraza ciganka. Ne maram, da me ljudje tako poimenujejo še preden se začnejo pogovarjati z menoj.”
“Prihajam iz naselja Serdica iz občine Rogaševci med Kuzmo in Cankovo, ki je 2 km oddaljena od avstrijske meje. Včasih je bilo veliko vaščanov, ki tukaj živijo, brezposelnih ali pa so delali v Avstriji kot sezonski delavci. Danes so skoraj vsi zaposleni v tovarnah v Avstriji ali Sloveniji. Kaže se tudi napredek pri izobraževanju otrok. Starši bolj skrbijo za to, da bi bili njihovi otroci izobraženi.”
“Vpisala sem se na vzgojiteljsko šolo in ne na gimnazijo, ker sem se zavedala, da se lahko zaljubim, dobim otroka in ostanem brez poklica, saj ne bom mogla študirati.”
“Sostanovalka v dijaškem domu, ki je pogosto imela veliko povedati čez t. i. cigane, je bila šokirana, ko sem ji čez čas povedala, da sem Rominja. Zelo ji je bilo žal zaradi njenega stereotipnega odnosa do Romov.”
“Ko sem šla iz Prekmurja v dijaški dom v Maribor, so mi starši – kako stereotipno – odsvetovali druženje z mariborskimi Romi. Zato tudi nisem nobenega spoznala.”
869 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
): Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice - majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. "Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov," pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Melisa Baranja bo gostja nocojšnje oddaje, z njo se bo pogovarjal Sandi Horvat.
Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice – majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. »Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov,« pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Z Meliso Baranja se pogovarja Sandi Horvat.
“Sem Rominja. Ne maram izraza ciganka. Ne maram, da me ljudje tako poimenujejo še preden se začnejo pogovarjati z menoj.”
“Prihajam iz naselja Serdica iz občine Rogaševci med Kuzmo in Cankovo, ki je 2 km oddaljena od avstrijske meje. Včasih je bilo veliko vaščanov, ki tukaj živijo, brezposelnih ali pa so delali v Avstriji kot sezonski delavci. Danes so skoraj vsi zaposleni v tovarnah v Avstriji ali Sloveniji. Kaže se tudi napredek pri izobraževanju otrok. Starši bolj skrbijo za to, da bi bili njihovi otroci izobraženi.”
“Vpisala sem se na vzgojiteljsko šolo in ne na gimnazijo, ker sem se zavedala, da se lahko zaljubim, dobim otroka in ostanem brez poklica, saj ne bom mogla študirati.”
“Sostanovalka v dijaškem domu, ki je pogosto imela veliko povedati čez t. i. cigane, je bila šokirana, ko sem ji čez čas povedala, da sem Rominja. Zelo ji je bilo žal zaradi njenega stereotipnega odnosa do Romov.”
“Ko sem šla iz Prekmurja v dijaški dom v Maribor, so mi starši – kako stereotipno – odsvetovali druženje z mariborskimi Romi. Zato tudi nisem nobenega spoznala.”
Naše največje romsko naselje Pušča je obiskala delegacija iz Brežic, kjer si podobno kot v Prekmurju želijo izboljšanja sobivanja med Romi in večinskim prebivalstvom. Primeri dobre prakse bi morali biti zgled za jugovzhodno Slovenijo. Murskosoboški policisti pa so na Pušči pripravili preventivno akcijo, s katero so krajanom naselja predstavili svoje delo. S tem želijo prispevati k izboljšanju sodelovanja in medsebojnih odnosov. Na nogometnem igrišču so se tako predstavili policisti, gasilci in tudi reševalci. Vladni urad za narodnosti je objavil javni nagradni natečaj za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu.
Ljudski univerzi Lendava in Murska Sobota sta ob pomoči društva za socialno vključenost Mozaik v predstavili projekt za izboljšanje socialne vključenosti in funkcionalnih kompetenc romskih žensk. V projekt, ki so ga začeli izvajati oktobra, bo v treh letih vključenih 150 romskih žensk iz Pomurja. Pogovarjali smo se z Gregorjem Koširjem, podžupanom v začasnem opravljanju funkcije župana v občini Kočevje, ki meni da so v občini pri urejanju razmer v romskih naseljih naredili dodaten korak naprej. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Bal Canis zasedbe Aritmija ter skladbo Brat pirat zasedbe Balkan Boys. Na tujem delu se za glasove potegujejo Kucu banda s skladbo Shingyol in Juan Carlos Romero s skladbo El pañuelo de mi mare.
V današnji oddaji Naše poti se bomo spomnili pred mesecem dni umrlega pevca skupine Šukar Igorja Misdarisa. Skupina Šukar velja za eno bolj znanih zasedb pri nas, ki izvaja romsko glasbo. Vrnili se bomo v leto 2020, ko je skupina obeležila trideset let delovanja. V prvih dneh januarja leta 2020 je izšel studijski album Baro ilo oziroma Veliko srce. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studijih Radia Slovenija. Od prvotne zasedbe sta v njej ostala le še Igor Misdaris in Nenad Ljubotina, s katerima se je konec decembra leta 2020 pogovarjal Sandi Horvat. Spomnimo, da je bila leta 2020 epidemija koronavirusa, ki je zelo omejila delo glasbenikov in zaznamovala tudi obeleževanje obletnice skupine Šukar.
V romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan so v četrtek slovesno odprli nove prostore večnamenskega romskega centra, v okviru katerega deluje tudi romski vrtec. Center upravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ki mu zagotavlja učiteljico in romsko prevajalko. Aktivnosti v centru bodo tako prioritetno namenjene izvedbi predšolske vzgoje. Mariborsko društvo Loli Luludi pa je predstavilo izsledke dvoletne raziskave s področja delovanja romskih nevladnih organizacij pri nas. Pogovarjali smo se še z Vinkom Cenerjem, ki živi v sosednji Avstriji. Tam se je posvetil predvsem prostovoljnemu delu v eni od humanitarnih ustanov.
V tednu otroka je osnovna šola Sv. Jurij v občini Rogašovci en dan namenila spoznavanju romske kulture. V letošnjem šolskem letu kar 18 odstotkov učencev predstavljajo učenci iz romske skupnosti. Marcel Baranja je izdal novo pesniško zbirko z naslovom Tvoj ciganski obraz bledi, v kateri se spogleduje s tem kaj on, kot posameznik lahko ponudi romski kulturi in kaj je kultura dala njemu. Rominje iz Maribora pa so z društvom Kralji ulice obiskale romski muzej in vrtec na Pušči.
V Murski Soboti je bila že tradicionalna mini romska olimpijada, ki je otrokom ponudila možnost, da se preizkusijo v več športnih panogah ter doživijo del olimpijskega duha. Olimpijada, ki je združila nekaj manj kot 200 pomurskih osnovnošolcev, je bila izvedena v okviru olimpijskega komiteja Slovenije, Športne zveze Murska Sobota in Romske športne zveze Slovenije. Forum romskih svetnikov Slovenije je z odprtim pismom javnosti izrazil skrb nad naraščajočo napetostjo med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki se je žalostno pokazala v nedavnem dogodku na osnovni šoli v Šentjerneju. Čas bo še za izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu vam ponujamo na izbiro skladbi Oj, žena, žena Vlada Kreslina in Beltinške bande ter Gipsy queen v izvedbi zasedbe Balkan Boys. V tujem delu se za glasove potegujejo Fanfare Ciocărlia in Canaf s skladbo Me Sem Rom in zasedba Ladaniva s skladbo Saraiman.
Medresorska delovna skupina za obravnavo romske problematike se je na povabilo tamkajšnjega župana 19. septembra mudila v Škocjanu. Ustanovila je delovno podskupino za reševanje varnostne tematike. Državni zbor pa je minulo sredo obravnaval paket zakonskih predlogov NSi, povezanih z romskimi vprašanji. Z več novelami oziroma dopolnitvijo zakonov želijo preprečevati oz. omejiti zlorabe socialnih transferjev. Z izbrano skladbo zasedbe Šukar se bomo spomnili tudi njenega prvega glasu, Igorja Misdarisa. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Tadej Jesenik je do 11. leta živel v Murski Soboti, nato se je z mamo in sestro preselil v predmestje Toronta v Kanadi, kjer je začel negovati svojo ljubezen do mode. Pri 22ih letih se je znova preselil na drug konec sveta, v Sydney v Avstralijo, kjer trenutno dela kot svetovalec in prodajalec za eno svetovno uglednih modnih agencij Celine, ter dela v svetu visoke mode za ekskluzivne stranke. Slovenijo je sredi septembra obiskal prvič po štirinajstih letih. V oddaji tudi o nedavnem obisku predsednice Republike Slovenije na Pušči, kjer si je ogledala tamkajšnji vrtec in simbolično posadila lipo v drevoredu sožitja.
Ženski lobi Slovenije je v Ljubljani pripravil delavnico in razpravo na temo kako izboljšati mehanizme za podporo enakosti spolov v Evropski uniji in Sloveniji. Delavnica, ki je bila razdeljena v tri sklope, je ponudila pregled ključnih mehanizmov za enakost spolov, ki jih ima sama Unija, ter predloge, kako te mehanizme izboljšati. Tretji sklop pa je bil namenjen izključno razpravi in orisu razmer ter izzivov romskih žensk v Sloveniji. V oddaji tudi o preprečevanju samomora, katerega svetovni dan smo zaznamovali 10. septembra. Statistično gledano, vsako leto po svetu naštejejo okrog 700.000 samomorov, zato je družbeni diskurz o tej temi nujno potreben, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Ob dogodkih na jugovzhodu države, ki odmevajo v zadnjih tednih, smo se odpravili v občino Novo mesto, natančneje v naselje Šmihel. Tam smo se o razmerah v občini pogovarjali z vaščani, obiskali smo tudi večnamenski romski center, ki deluje v naselju. Vaščani opozarjajo predvsem na nedelovanje sistema, ki bi jim zagotavljal varnost v samem naselju. Prinašamo še podrobno poročilo izrednih sej državnega zbora o romskem vprašanju.
Bojana Rozman iz Bele krajine je po poklicu ekonomski tehnik ter tik pred zaključkom študija smeri predšolske vzgoje. Je tudi edina sodna tolmačka za romski jezik pri nas. Zadnjih 13 let dela kot romska pomočnica na OŠ Bršljin v Novem mestu, kar ji daje dober vpogled v izzive in tudi rešitve na področju vzgoje in izobraževanja otrok iz romske skupnosti. Z Bojano Rozman tudi o aktualnih razmerah na JV Slovenije ter njihovih posledicah in vplivu na romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulih dveh mesecev. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Otpisani dub Harisa Piltona v sodelovanju z Hornsman Coyote & Ranking Joe in Mama prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Besh O'Drom s skladbo Piros in El Sebas de la Calle s skladbo Mama. Nocojšnja ponudba se sliši takole.
Vlada je na sestanku medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji, ustanovila podskupino, ki se bo osredotočila na kriminaliteto. Delovna skupina je med drugim sklenila, da bodo njeni predstavniki več prisotni v lokalnih skupnostih. Predstavili bomo delovanje društva Kralji ulice, mariborskim Romom pomaga na socialnem in zdravstvenem področju. Programe izvajajo neposredno v naselju neprofitnih stanovanj. V Sloveniji je na voljo nova e-revija Papruši, ki je namenjena predvsem mladim Romom in ponuja informacije o izobraževanju ter predstavlja posameznike iz romske skupnosti. V tokratni rubriki romskega jezika pa o romščini, ki jo govorijo v Beli krajini.
Po dveh incidentih v Kočevju v minulih dveh tednih je tamkajšnja policija močno poostrila nadzor. Tudi razmere med romskim in večinskim prebivalstvom se po mnenju predstavnikov občine slabšajo. V tokratnih Naših poteh tudi o tem, zakaj Romi v Prekmurju častijo predvsem Marijo in zakaj se nekateri že več kot dvajset let vsako leto ob 15. avgustu odpravljajo na romanja k Mariji? V Šentjerneju pa deluje zeliščarsko društvo Romanco – Rman, ki je obudilo izročila svojih prednikov o uporabi zdravilnih zelišč.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v predsedniški palači sprejela otroke poletnega tabora v Dolgi vasi. Po krajšem kulturnem programu, ki so ji ga pripravili otroci, se je z njimi pogovorila in izpostavila predvsem pomen izobrazbe. Poslanska skupina SDS odboru DZ za notranje zadeve predlaga ustanovitev pododbora za spremljanje romske tematike, ki bi nadaljeval delom iz prejšnjega mandata. Menijo namreč, da se ukrepi na področju reševanja romskih vprašanj ne sprejemajo, delovanje pododbora pa bi bila dodana vrednost na tem področju.
V tokratnih poletnih koncertnih Naših poteh se vračamo točno za petnajst let v preteklost, na ljubljanski poletni festival Trnfest. Njegovo prizorišče je 10. avgusta leta 2009 pokalo po šivih. Na do zadnjega kotička polnem dvorišču ljubljanskega KUD-a Franceta Prešerna so se predstavili kralj makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferus Mustafov in eden zadnje desetletje najmočnejših balkanskih romskih pihalnih orkestrov, orkestar Džambo Aguševi.
Poletna noč kar kliče bo dobri glasbi. Zato bomo tudi nocoj v oddaji Naše poti največ pozornosti namenili prav romski glasbi domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev. Glasbeni urednik, Peter Barbarič je znova pripravil pester izbor glasbe, ki se je v Naših poteh že predstavila. Ob koncu oddaje sledi še nova rubrika romskega jezika. Vse to nekaj po 21. uri na Prvem.
Nocoj se obeta prava poslastica za vse, ki se na Naše poti radi odpravljate v družbi dobre romske glasbe. Tej bomo tokrat namenili vso pozornost. Po izbiri glasbenega urednika Petra Barbariča bomo poslušali odlično bero romskih glasbenikov in pevcev ter se v poletnem večeru prepustili romskemu melosu.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Začel se je dvoletni projekt Zdužimo se Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, kjer se bodo posvetili družbeno vključujočemu izobraževanju za odrasle na temo okolja in podnebnih sprememb. Njegov glavni cilj je razviti aktivnosti in pristope za izobraževanje odraslih na temo okolja in podnebnih sprememb, ki bodo družbeno vključujoči za marginalizirane skupine.
Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo, da bi zajezila nasilje in kriminal, ki ga povzročajo nekateri Romi. Kljub temu zaradi posameznih primerov ne smemo posploševati na celotno romsko skupnost. Čas bo še za izbor skladb minulega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Acilum corolo bizo dad Arbena Avdule in Vrvli prekmurskega glasbenika Sandija Horvata. Na tujem delu se za glasove potegujejo Gipsy Kings in Tonino Baliardo s skladbo La campana in Šaban Bajramovič s skladbo Geljan dade.
Neveljaven email naslov