): Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice - majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. "Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov," pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Melisa Baranja bo gostja nocojšnje oddaje, z njo se bo pogovarjal Sandi Horvat.

Melisa Baranja je zgovorna, energična in ambiciozna študentka 3. letnika Fakultete za socialno delo Ljubljana. Dekle, ki zagrabi vsako novo priložnost za nove izkušnje, nova poznanstva, preseganje svojih meja in pogled onkraj, prihaja iz Serdice – majhne vasice na Goričkem. Romskih korenin se ne sramuje in je ponosna na to, da je Rominja. »Življenje je prečudovito, vendar ga moraš zajemati z veliko mero potrpežljivosti, strpnosti, brez predsodkov, z razbijanjem stereotipov,« pravi Melisa. Njeno poslanstvo je, kot pravi, drugim razkazati, pokazati, dokazati in omogočiti uvid v drug svet, kjer ni prisotna le beda, revščina, kraja, laž, drugačna kultura, čuden jezik, ampak je v ozadju še veliko več. Raznolikost, spopadanje s predsodki, stereotipi, nezaposlenostjo, delitvijo vlog, vse to je zabava, humor, veselje in proslavljanje v enem paketu različnosti. Trenutno največ časa posveča delu z otroki priseljencev, v prihodnosti pa bo njeno delo še bolj povezano z Romi. Z Meliso Baranja se pogovarja Sandi Horvat.  

“Sem Rominja. Ne maram izraza ciganka. Ne maram, da me ljudje tako poimenujejo še preden se začnejo pogovarjati z menoj.”

“Prihajam iz naselja Serdica iz občine Rogaševci med Kuzmo in Cankovo, ki je 2 km oddaljena od avstrijske meje. Včasih je bilo veliko vaščanov, ki tukaj živijo, brezposelnih ali pa so delali v Avstriji kot sezonski delavci. Danes so skoraj vsi zaposleni v tovarnah v Avstriji ali Sloveniji. Kaže se tudi napredek pri izobraževanju otrok. Starši bolj skrbijo za to, da bi bili njihovi otroci izobraženi.”

“Vpisala sem se na vzgojiteljsko šolo in ne na gimnazijo, ker sem se zavedala, da se lahko zaljubim, dobim otroka in ostanem brez poklica, saj ne bom mogla študirati.”

“Sostanovalka v dijaškem domu, ki je pogosto imela veliko povedati čez t. i. cigane, je bila šokirana, ko sem ji čez čas povedala, da sem Rominja. Zelo ji je bilo žal zaradi njenega stereotipnega odnosa do Romov.”

“Ko sem šla iz Prekmurja v dijaški dom v Maribor, so mi starši – kako stereotipno – odsvetovali druženje z mariborskimi Romi. Zato tudi nisem nobenega spoznala.”