Ob slovenskem kulturnem prazniku smo v Naših poteh pod drobnogled vzeli romsko kulturo. Če si termin kultura predstavljamo kot čebulo, ki jo lahko olupimo na več nivojev, se v tistem prvem nivoju skriva tki eksplicitna kultura, torej to kar v realnem svetu vidimo – to so elementi kot so oblačila, hrana, jezik, način bivanja in tudi glasba, poezija … Za ustvarjanje teh elementov so zelo pomembni romski kulturni izvajalci. Imer Traja Brizani, zmagovalec letnega izbora za domačo romsko skladbo Naših poti minulega leta, priznan glasbenik, univerzitetni diplomirani muzikolog, skladatelj in ambasador romske glasbe v Sloveniji, pravi da je romska glasba vpeta v slovenski glasbeni prostor. Kljub temu v tem ni nič pozitivnega za razvoj naroda, saj je romska glasba po njegovem preveč tradicionalna.

Pri romski glasbi gre za sintezo glasb nekaterih narodov, ni moderna in je dokaj tradicionalna. To tradicijo, v kateri je veliko folklornih elementov in kjer je slog tradicionalen, preigrajo tudi Gadže. V Sloveniji ni veliko sodobnih glasbenikov Romov, ki bi igrali in razvijali klasiko, jazz ali pop glasbo, torej glasbo kot jo poznajo in so jo razvili ostali narodi. Prisotnost le tradicionalne romske glasbe ne prinaša razvoja. Ta tradicija nas le še bolj stereotipizira. Tradicija se mora, tako kot se je zgodilo pri ostalih narodih, razvijati. Tudi njihova glasba je izhajala iz narodne ali ljudske glasbe, samo mi ostajamo pri tradiciji in ljudje nas po le njej tudi poznajo. Na tem mestu je pomembna izobrazba. Z njo bodo glasbeniki Romi poznali tudi klasična, sodobna in moderna dela in tako bo izobražen glasbenik Rom  v enakem položaju  z ostalimi glasbeniki. 

Eden od pomembnejših elementov kulture je jezik, ki je hkrati eden  pomembnejših gradnikov identitete naroda.  Ko govorimo o romskem jeziku, govorimo o edinem evropskem predstavniku indoarijske veje indoevropskih jezikov. Romski jezik naj bi po nekaterih podatkih govorili na obširnem področju od Sinkianga na Kitajskem, Irana in evropskih držav, vse do številnih prekomorskih držav. V Sloveniji zasledimo romski jezik v skoraj vseh regijah, govorimo ga vsak v svojem dialektu. Zato pravi predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožek Horvat Muc, je njegova uporaba za romski narod pomembna.

Romski jezik kot tak se je oblikoval z določenimi posebnostmi. Tako so nanj poleg sanskrta vplivali hindu jezik, prakart in drugi jeziki v Indiji. V novejšem času, ko je romski narod postal del evropskih narodov, so nanj vplivali tudi drugi jeziki. Na njegovo oblikovanje je vplival tudi tok selitev romskih skupnosti v evropskem prostoru in čas nastanitve v določenem okolju. Tipična razlika med slovenskim in romskih jezikom je, da romski jezik na strokovni ravni ni bil zapisan, ni bil razvit v določeni obliki oziroma razvoj ni zaznan. Po drugi strani je romski jezik, kar se tiče govorne oblike dokaj razvit in to je prednost pred slovenskim jezikom. Slovenski jezik bi moral imeti največje vrednote v dialektih, področnih jezikih, kjer so se te vrednote izgubile. Medtem ko se pri romskem jeziku te vrednote vse bolj oblikujejo.

Jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, je tudi predmet simboliziranja posameznih kultur. Poleg vzorcev vedenja, norm, vrednot, znanj in materialnih objektov je ena osnovnih sestavin kulture. Zato je njegova uporaba zelo pomembna je prepričana direktorica Ljudske Univerze Lendava, profesorica slovenskega jezika, Rahela Hojnik Kelenc.

To pomeni da moramo svoje otroke od začetka identificirati tudi z jezikom, da se zavedajo da pripadajo nekemu določenemu narodu. Drugo kar je, da jezik dodobra spoznajo, da se znajo v njem sporazumevati. Se pravi tudi če živimo v drugi državi ali kjer koli drugje, je pomembno da svojo narodono identiteto ohranjamo predvsem z ohranjanjem svojega maternega jezika oziroma predvsem maternega jezika naših prednikov. Romski jezik definitivno izumira. Kot ena izmed aktivistk, ki se zadnja leta službeno in tudi drugače ogromno ukvarjam z obstojem romske skupnosti, z izobraževanjem romske skupnosti  ugotavljam da je vedno manj otrok, ki bi govorili romski jezik, ki bi ga ohranjali. Zato ker starši mislijo, da bodo s tem ko bodo otroci obvladali samo slovenski  jezik, bolje prosperirali tako na trgu delovne sile, kot tudi da bodo boljši učenci v šoli. Žal je tako, da romski jezik v šoli ni uporabljan. Menim da bi se starši morali zavedati dejstva, da se jezik če ga mlajše generacije ne bodo uporabljale aktivno, se pravi da ga bodo otroci govorili, ne bo ohranil.

Poezija, oblačilna kultura in pomen romske kulture za pripadnike romskega naroda, so še teme kulturno obarvanih Naših poti.