Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Greš na kavo?« je kulturno – kulinarični dogodek, ki ga pripravlja Varstveno delovni center POLŽ Maribor. Letos so kulturni program z igro, plesom in glasbo, poimenovali Romska kava. Del strokovnega dogodka Evropski program za učenje odraslih, na katerem so govorili predvsem o stereotipih in predsodkih do ranljivih skupin, tudi Romov, sta bili kot primer dobre prakse izpostavljeni oddaji Naše poti – Amare Droma in Kaj Govoriš? – So vakeres? na RTV Slovenija. Pogovarjali smo se z Daliborjem Brajdičem iz novomeškega romskega naselja Brezje, v letošnji pomladi se je predstavil kot udeleženec v enem od resničnostnih šovov in obiskali Muzej romske zgodovine in kulture v Černelavcih, ki ga je družina Podbregar odprla pred dobrimi tremi leti.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
»Greš na kavo?« je kulturno – kulinarični dogodek, ki ga pripravlja Varstveno delovni center POLŽ Maribor. Letos so kulturni program z igro, plesom in glasbo, poimenovali Romska kava. Del strokovnega dogodka Evropski program za učenje odraslih, na katerem so govorili predvsem o stereotipih in predsodkih do ranljivih skupin, tudi Romov, sta bili kot primer dobre prakse izpostavljeni oddaji Naše poti – Amare Droma in Kaj Govoriš? – So vakeres? na RTV Slovenija. Pogovarjali smo se z Daliborjem Brajdičem iz novomeškega romskega naselja Brezje, v letošnji pomladi se je predstavil kot udeleženec v enem od resničnostnih šovov in obiskali Muzej romske zgodovine in kulture v Černelavcih, ki ga je družina Podbregar odprla pred dobrimi tremi leti.
V studio prihaja novoimenovani vršilec dolžnosti direktorja urada vlade za narodnosti Rok Petje. Predstavil bo deseto poročilo o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2022, ki med drugim postreže s podatkom, da je država za izboljšanje položaja in socialnega vključevanja Romov v letu 2022 namenila 15,5 milijona evrov, občinam 3,8 milijona evrov. Kako so na terenu vidni pozitivni premiki in kateri izzivi ostajajo nerešeni? Dotaknili se bomo še namenske in nenamenske porabe sredstev za romsko skupnost 25 občin v lanskem in letošnjem letu in nujne seje komisije državnega zbora za peticije o romski problematiki, ki jo je sklicala SDS.
V letu, ki je za nami, smo za vas v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov, spoznali nove, spodbudne posameznike, ki v skupnosti pomenijo zgled, se odpravili v tujino in prisluhnili številnim glasbenim utrinkom romskih in neromskih glasbenikov. Romske organizacije so znova poskrbele za kulturno obarvanost. Prejšnje leto je bilo tudi okrepljeno z obveščevalnimi akcijami in iniciativami ter kulturnimi dogodki. Zato je prav, da se tokrat odpravimo po poti večjih utrinkov iz njega.
Za laskavi naziv domače in tuje skladbe leta 2023 se poteguje osem skladb. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Shoha zasedbe Romano Glauso, Pelaj me domov bo zapel Sandi Horvat Sunny, Svet se segreva prispevajo Balkan Boys in S tabo je izi prinašajo Vlado Kreslin, Teo Colori in Momento Cigano. Na tujem delu pa se za skladbo leta borijo Rytmus in Jan Bendig s skladbo Romalandia, zasedba Kal z Astar Ando Drom, Sabor de Grácia s skladbo Bella Ciao in Roma Soul s skladbo A man after midnight.
Naše poti – Veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija ob Svetovnem dnevu Romov leta 2013. V tokratnih Naših poteh se bomo odpravili za dobrih deset let v preteklost, na veliki koncert etnoglasbenega projekta Amala romskega avtorja in glasbenika Imerja Traje Brizanija s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Big Bandom RTV Slovenija in gosti, ki se je odvil aprila 2013 ob Svetovnem dnevu Romov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Predstavili bomo izbor skladb z njega, v prvi vrsti tistih, v katerih se je Brizani z aranžerji lotil korenitejše jazzovske in artrockovske fuzije..
Dario Baranja iz Zenkovcev je zbolel za Ewingovim sarkomom. Zdravljenje te hude bolezni je zelo drago, Dario bo na zdravljenje moral tudi v tujino. Romski družini Baranja lahko s humanitarnim prispevkom pomagate tudi vi. V prazničnem decembru smo bili na delavnici peke piškotov, Dedek Mraz pa je že obiskal otroke v vrtcu Romano na Pušči. Čas bo še za rubriko romskega jezika.
Odpravljamo se v občino Brežice, kjer smo preverili, kako se tam spoprijemajo z izzivom zaposlovanja Romov. Da bi zaposlili čim več pripadnikov romske skupnosti, različne ustanove ponujajo in izvajajo več programov. Ustavili se bomo še v občini Ribnica, kjer se še vedno spopadajo z urejanjem nezakonitih romskih naselij. Prinašamo še iztočnice okrogle mize ob 75. obletnici deklaracije za človekove pravice.
O pomenu, izzivih in pristopih vključevanja romskih otrok v predšolske programe so govorili na nacionalni konferenci ob 10. obletnici delovanja mreže REYN (Romani early years network) Slovenija, ki je tudi del mednarodne mreže. Na Pušči so odprli in predstavili Hišo sobivanja in znanja, ki je namenjena posredovanju informacij, hkrati pa ohranja in prenaša 110-letno zgodovino romskega naselja. Udeležili smo se še delavnice, na kateri so Rominje ustvarjale adventne vence.
Na Goričkem je zaživela prva romska liga pikada, v katero je vključenih šest ekip iz več romskih naselij. Prejšnjo soboto je bil prvi rangturnir v pikadu. Odpravili smo se tudi na osnovno šolo IV. v Murski Soboti, ki zaposluje šest strokovnih delavcev, pripadnikov romske skupnosti. Prvi ponedeljek v decembru prinaša še izbor skladb prejšnjega meseca. V domačem delu se za glasove potegujejo Mišo Kontrec in Čirikli s skladbo Dal ti bom ime ter zasedba Romano Glauso s Sašo Debeljak in skladbo Shoha. V tujem delu pa vam tokrat ponujamo na izbiro skladbi A man after midnight zasedbe Roma Soul in Le Soir, prispevek Tchavola Schmitta.
V zadnji novembrski oddajo bomo govorili o žalovanju in izgubi. Proces žalovanja je boleč, vendar je sestavni del življenja, ki poteka skozi več faz in navadno vodi do sprejemanja izgube. V teku je mednarodni projekt osmih držav, ki bo med drugim naslovil fizično in dušeno zdravje pripadnikov romske skupnosti. Zasedba Romano Glauso predstavlja nov video izdelek za skladbo Šoha, ki ji bomo premierno tudi prisluhnili. Čas bo še za novo rubriko romskega jezika, ki prinaša rezultate nacionalne analize o ohranjanju romskega jezika.
Romski akademski klub je organiziral petdnevno srečanje ter obisk delegatov ter predstavnikov romske skupnosti na Slovaškem, predstavnic judovske manjšine in iraške skupnosti na Švedskem ter predstavnika srbske manjšine na Hrvaškem. Hiša vzhajajočega sonca iz Murske Sobote pa je v začetku novembra izvedla devetdnevno mladinsko izmenjavo z naslovom »Me Som Rom in Diversity«, ki je združila dvajset mladih iz več evropskih držav. Kočevje je obiskal še motivacijski govorec iz ZDA, Jabari Smith, ki je v sklopu štiritedenskega usposabljanja delal s strokovnimi delavci, ki se vsakodnevno ukvarjajo z romsko skupnostjo.
Dodatna nenamenska sredstva za urejanje razmer v romskih naseljih občine porabljajo različno. Tokrat preverjamo, kako bo 365 tisoč evrov za več kot 1000 Romov porabila murskosoboška občina. Romska društva na Goričkem opozarjajo na diskriminacijo romskih nogometnih klubov pri vključevanju v lokalno nogometno ligo. Tetovaže so kot modna muha zelo priljubljene tudi v romski skupnosti, zato prinašamo odgovore na vprašanja, kdo in kdaj naj se za tetovažo odloči ter kako varna je tetovaža.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika 5. novembra smo nekaj sogovornikov povprašali po njihovi najljubši besedi v romščini. Prinašamo še nekaj zanimivih dejstev o romskem jeziku. Udeležili smo se kulturnega srečanja romskih otrok, kjer so se v znanju iz romskega jezika in kulture pomerili učenci nekaterih pomurskih osnovnih šol. Prvi ponedeljek v mesecu novembru prinaša še izbor za skladbi prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta Sandi Horvat s skladbo Pelaj me domov in zasedba Tea Collorija in Momento Cigano s skladbo Smiling Eternity. Na tujem delu pa vam tokrat na izbiro ponujamo skladbi Astar ando droma zasedbe Kal in Šeleromengro Júlie Kozáková z zasedbo Manuša.
Eugenija Orban iz Dobrovnika se je pri svojih 23 letih nedolgo tega pridružila peščici Romov z višjo izobrazbo. Eugenijo smo ujeli po njenem napornem delovniku, saj je takoj po tem, ko je diplomirala, nastopila tudi prvo zaposlitev. Opravlja delo strokovne delavke pri Centru šolskih in obšolskih dejavnosti, kjer vsakodnevno obiskuje nekatera romska naselja, ponuja dodatno učno pomoč učencem in izvaja druge prostočasne dejavnosti. Obiskali smo še kulturno prireditev v Murski Soboti, kjer so skušali obuditi romske folklorne skupine. Čas bo tudi za rubriko romskega jezika, v kateri tokrat prinašamo odgovore o izvoru romščine.
Vladni urad za narodnosti se je mudil na obisku v Ribnici in Kočevju, kjer si je v spremstvu nekaterih predstavnikov Romov ogledal tudi tamkajšnja romska naselja. Obiskali smo še občino Kuzma in preverili s kakšnimi izzivi se srečuje občina pri reševanju romskega vprašanja. Pogovarjali smo se s prekmurskim glasbenikom Sandijem Horvatom, ki skozi glasbo obuja stare ljudske prekmurske pesmi.
Pojav zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti bo na naslavljalo nadaljevanje projekta vladnega urada za narodnosti Siforoma 6. Udeležili smo namreč prvega delovnega sestanka delovne skupine. Odbor DZ za delo je 4. oktobra med tremi predlogi sprememb zakonov, ki jih je vložila skupina 11 županov skupaj z več kot 5000 podpisi volivcev in s katerimi bi reševali problematiko otrok iz težavnih socialnih okolij, podprl le predlog novele zakona o urejanju trga dela. Odpravili smo se v občino Škôcjan, prinašamo pa še sporočilo evropske poslanke, Rominje z Madžarske, Livie Jaroka.
V Ljubljano se je po dolgih letih, skoraj desetletjih vrnila ena najbolj priljubljenih romskih zasedb novega tisočletja, romunski romski pihalni orkester Fanfare Ciocărlia. Za vas smo ujeli utrip koncerta v Kinu Šiška. Udeležili smo se še romske otroške mini olimpijade, ki jo je v Murski Soboti pripravila Romska športna zveza Slovenije. Čas bo tudi za izbor skladb prejšnjega meseca. Na domačem delu se za glasove potegujeta skladbi Istriano Duro Tea Collorija v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija in skladba Magija, ki jo prispeva zasedba Gugutke. V tujem delu pa za glasove tekmujeta Georgi Bureto in Stefcho s skladbo Stupkata na bureto in Chico & The Gypsies s skladbo Lucia.
Romski akademski klub s prvo konferenco o Romih, ki so del LGBT+ skupnosti, naslavlja manjšino znotraj manjšine in tako orje ledino v slovenskem prostoru. Gre za temo, ki do sedaj še ni našla mesta za diskurz. Odpravili se bomo še na Gradiščansko, kjer smo obiskali nekaj romskih organizacij, prinašamo pa še izsledke mednarodne romske konference v Radencih, na kateri so se zbrali nekateri predstavniki Romov in predstavniki vladnih institucij, ki pokrivajo romsko tematiko iz več evropskih držav.
Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je minuli torek več ur razpravljal o položaju romske skupnosti. V 30 letih se razmere niso izboljšale, ampak še poslabšale. V Naših poteh prinašamo poročilo s torkove razprave. Svoje poročilo o romski skupnosti je v petek predstavil tudi Varuh človekovih pravic. V občini Ribnica pa bodo zaradi širjenja industrijske cone Lepovče morali preseliti tamkajšnje Rome, a romska skupnost temu nasprotuje.
Dodatna finančna sredstva za občine, ki jih je 20 občinam, v katerih živi romska skupnost, namenil vladni urad za narodnosti, bodo namenjena in porabljena različno. Tokrat preverjamo, kako bodo 270 tisoč evrov sredstev za Rome porabili v občini Puconci. Romsko društvo Romano veseli pa se je lotilo zanimivega mednarodnega projekta – kako ustvariti in ohraniti romsko glasbo.
Varuh človekovih pravic se je ob odprtju Varuhovih kotičkov na Dolenjskem, seznanil z izzivi romske skupnosti v tem delu Slovenije. Novomeški župan mu je predstavil paket zakonov za urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, kar vključuje tudi Rome. Čas bo še za izbor najboljših skladb poletnih mesecev julija in avgusta. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Svet se segreva zasedbe Balkan Boys in priredba skladbe 1000 let v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerili Jan Bending in Rytmus s skladbo Romalandia in Israel Fernández s skladbo Despierta.
Neveljaven email naslov