Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osemnajstega oktobra lani se je v ljubljanskem Kinu Šiška odvil prav poseben glasbeni dogodek z romskim glasbenim priokusom. Zasedbo Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra sestavljajo glasbeniki iz Španije, Francije, Italije, Srbije in Grčije. V prvih mesecih lanskega leta so se njeni člani lotili privlačnega projekta z nazivom »Balkan Reunion«. Medse so kot goste povabili ugledne glasbenike z Balkana, med njimi tudi heroja makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferusa Mustafova in prvega ambasadorja etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Skupaj z njimi so nastopili na velikem koncertu v domači Barceloni, skladbe zanj pa so tudi posneli. Zatem so barcelonski glasbeniki posneto gradivo studijsko obdelali in pripravili za izid na novem albumu. Svežo izdajo so predstavili tudi v Ljubljani. Na koncertu sta se posebej za to priložnost kot gosta zasedbi Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra priključila domačin Vlado Kreslin in pa makedonski romski virtuoz na pihalih Ferus Mustafov, slednji prav na pobudo in s podporo oddaje Naše poti in Prvega programa Radia Slovenija. Za tokratne Naše poti smo s posnetka koncerta izluščili predvsem skladbe s prepoznavnim romskim pečatom.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Osemnajstega oktobra lani se je v ljubljanskem Kinu Šiška odvil prav poseben glasbeni dogodek z romskim glasbenim priokusom. Zasedbo Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra sestavljajo glasbeniki iz Španije, Francije, Italije, Srbije in Grčije. V prvih mesecih lanskega leta so se njeni člani lotili privlačnega projekta z nazivom »Balkan Reunion«. Medse so kot goste povabili ugledne glasbenike z Balkana, med njimi tudi heroja makedonskega romskega saksofona in klarineta Ferusa Mustafova in prvega ambasadorja etno glasbe s prekmurskim pečatom Vlada Kreslina. Skupaj z njimi so nastopili na velikem koncertu v domači Barceloni, skladbe zanj pa so tudi posneli. Zatem so barcelonski glasbeniki posneto gradivo studijsko obdelali in pripravili za izid na novem albumu. Svežo izdajo so predstavili tudi v Ljubljani. Na koncertu sta se posebej za to priložnost kot gosta zasedbi Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra priključila domačin Vlado Kreslin in pa makedonski romski virtuoz na pihalih Ferus Mustafov, slednji prav na pobudo in s podporo oddaje Naše poti in Prvega programa Radia Slovenija. Za tokratne Naše poti smo s posnetka koncerta izluščili predvsem skladbe s prepoznavnim romskim pečatom.
Dan po supervolilni nedelji prinašamo rezultate volitev predstavnikov romske skupnosti v občinskih svetih. Od dvajsetih občin bosta le dve ostali brez svojega predstavnika. Je pa predstavnik romske skupnosti v občinskem svetu popolnoma enakovreden in ima ena pooblastila in dolžnosti kot ostali predstavniki skupnosti v svetu, pravi prvak Sveta romske skupnosti RS; Jožek Horvat Sandreli ter še dodaja, da največ težav pri opravljanju funkcije romskega svetnika pride ravno pri nerazumevanju dela svetnika s strani romske skupnosti. Pogovarjali smo se še z direktorjem vladnega urada za narodnosti, Stanetom Baluhom in predsednikom Foruma romskih svetnikov, ki sta za nas strnila minuli mandat romskih svetnikov. Oba sta do delovanja svetnikov precej kritična.
Imer Traja Brizani je ob svetovnem dnevu romskega jezika izdal poezijo romskih pesmi. Ob pogovoru nam je zaupal tudi zakaj je pomembno ohranjati jezik naroda. Na voljo je poročilo o diskriminaciji nad Romi, ki ponuja tudi primerjavo med izzivi romske skupnosti na Slovaškem in v Sloveniji. Prinašamo še reportažo aktivnih počitnic, ko so se otroci iz več regij po Sloveniji skupaj odpravili na morsko dogodivščino.
5. novembra Romi po svetu zaznamujejo svetovni dan romskega jezika. Prvič so ga zaznamovali leta 2008. Obstaja en romski jezik in več narečij romskega jezika. Samo v Evropi jih beležimo približno tisoč, od tega najmanj štiri v Sloveniji. Ravno zaradi velikega števila narečij, standardizacija jezika zaenkrat ni možna. "Tako kot drugi jeziki, je tudi romski jezik živ jezik, ki se spreminja, razvija in ohranja«, meni jezikoslovka in naravna govorka prekmurske romščine, Samanta Baranja. Večji del oddaje bomo tako namenili izzivom in prednostim romskega jezika. Prvi ponedeljek v mesecu pa prinaša še glasovanje za skladbi preteklega meseca. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Ma voli ga v izvedbi Miša in Dominika Kontreca ter El Paraiso Tea Collorija in Momento Cigano. Na tujem delu se bosta za glasove pomerila Terne Čhave s skladbo Čhaje Šukarije in Ivo Papasov s skladbo Celeste.
Znova se odpravljamo v Budimpešto, obiskali bomo namreč romsko knjižnico in orkester sto romskih violin. Ta deluje že 37 let, kot klasični simfonični orkester v svoji edinstveni sestavi vrhunskih glasbenikov, ki prihajajo iz pravih madžarskih glasbenih dinastij. V rubriki romskega jezika pa tokrat o rabi romskega jezika v kulinariki, pogovarjali se bomo s predsednico romskega kulturnega in turističnega društva Pušča Sonjo Horvat.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že vrsto let z razpisi skrbi za urejanje osnovne komunalne infrastrukture romskih naselij. Predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gregor Černoga je predstavil dva regionalna razvojna programa za urejanje romskih naselij v jugovzhodni Sloveniji. S Svetom romske skupnosti se bomo odpravili na ekskurzijo v madžarsko prestolnico, kjer so si ogledali romsko galerijo in knjižnico. Mudili smo se še na mednarodnem posvetu o bralnih veščinah in spretnostih pripadnikov romske skupnosti.
Naselje Pušča v mestni občini Murska Sobota je edina romska krajevna skupnost v Evropi, ki se lahko pohvali z veliko dosežki, posebej ponosni so na romski vrtec Romano, ki deluje od leta 1962. Vrtec je veliko pripomogel k socializaciji Romov in vključevanju v življenje širšega lokalnega okolja. Ob obeležju smo obiskali vrtec, pogovarjali pa smo se še s prvo vzgojiteljico, Vero Flisar, ki je pred 60. leti v vrtcu sprejela prvo generacijo otrok.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Stanovanjski sklad RS na eni strani skrbi za informiranje občin, kjer živijo Romi, o obstoječih možnostih sofinanciranja gradnitve neprofitnih stanovanj in zagotavljanja bivalnih enot po programih Stanovanjskega sklada RS ter nudi strokovno pomoč in na drugi strani informiranje o možnostih najema stanovanj. V začetku septembra je Romski akademski klub v sklopu projekta Bodi zgled ostalim, ki ga sofinancira kulturno ministrstvo, objavil poziv, v katerem išče nekaj romskih posameznikov, ki bi bili pripravljeni stopiti pred fotografski objektiv ter skozi umetnostne in kreativne fotografije delili svojo zgodbo kot pozitiven primer s terena. Eden od tistih, ki se je prijavil na razpis in bil tudi izbran, je 18-letni Kevin Tudija iz Metlike. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, ki tokrat prinaša informacije o novem programu romske kulturne dediščine.
Vladni urad za narodnosti je pripravil vmesni evalvacijski sestanek na temo zgodnjih in prisilnih porok v romski skupnosti. Prinašamo odgovore, kako učinkovita so tovrstna strokovna predavanja za tiste, ki delajo z romsko populacijo na terenu, ter kaj o prisilnih porokah menijo Romi. Gre v teh primerih res za del romske kulture? Sovražni govor je v porastu. O tem, kako ga prepoznati in ukrepati, smo se pogovarjali s kriminalističnim inšpektorjem s Policijske uprave Murska Sobota, Dušanom Novakom. Predstavljamo še novo zvezo romskih društev, Zvezo za razvoj romskega turizma, športa in kulture RS »Nova pot – Nevo drom«.
Mininstrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako leto nameni kar nekaj milijonov za izobraževanje in vključevanje Romov v izobraževalni proces. Letos pa je svojo nadgradnjo doživela tudi Strategija za vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Za izobraževalne programe za pripadnike romske skupnosti, od predšolske vzgoje naprej, je v letošnjem letu ministrstvo rezerviralo nekaj več kot 4 milijone evrov. Kam in komu je namenjen denar, smo se pogovarjali z Alenko Klepac z Urada za razvoj in kakovost izobraževanja, ki deluje pod okriljem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Bili smo še na prijateljski mednarodni nogometni tekmi med sbrsko in slovensko romsko reprezentacno. Center za socialno delo Posavje in Policijska postaja Krško sta v sodelovanju z Mladinskim centrom Krško izvedla že tradicionalni tabor učenja socialnih veščin za mladoletnike.
Končuje se program socialne aktivacije za romske ženske, ki sta ga v obdobju od septembra 2019 do septembra 2022 sofinancirala ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Projekt programov socialne aktivacije je prispeval h krepitvi socialnih in delovnih kompetenc. Mi smo prejšnji teden obiskali kar tri zaključne dogodke programov. Najprej se bomo odpravili v Črnomelj, nato zapeljali še v Ljubljano ter Maribor, rezultate o uspešnosti programov bomo prinesli tudi iz Rakičana in Lendave. Prvi ponedeljek v mesecu prinaša tudi novo glasovanje za skladbi prejšnjih dveh mesecev. Na domačem delu se glasove borita Muhamed Meety s skladbo Oh pani sovela oh dusmani na ter Sandi Horvat – Sunny s priredbo tradicionalne prekmurske pesmi Cinguli renguli. Na tujem delu pa se bosta pomerili skladbi Eh, što si tuđi zasedbe Kal in Živin to životo sar mangeja tu odori v izvedbi Al Aliona.
Zadnji ponedeljek v avgustu se odpravljamo v Črnomelj, kjer smo obiskali tamkajšnji večnamenski romski center. Odpravili se bomo še na 21. poletni tabor Zveze Romov Slovenije, na katerem so letos prvič pripravili tudi Roma Art Camp. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika, s katerim bomo obeležili mednarodni dan pismenosti.
Na tokratni poti nas bodo v večini spremljali tabori, poletne aktivnosti in veselje otrok. Najprej bomo zavili v naselje Kamenci, kjer so odprli novo nogometno igrišče, nato pa se z udeleženci tabora v Dolgi vasi odpravili v prekmurski živalski vrt. Odpeljali se bomo še do Pušče, kjer vrata odpira knjižnica igrač, ki je po dobrih dveh letih, sicer v drugačni obliki na novo zaživela v romskem naselju. Prinašamo pa še novico o tem v kakšnih zneskih si bodo proračun razpisa kulturnega ministrstva za romsko skupnost razdelili prijavljeni programi.
Štiriindvajsetega septembra lani je v mariborskem Narodnem domu potekal eden najbolj težko pričakovanih romskih koncertov pri nas. Na njem se je predstavil že lep čas najboljši makedonski romski pihalni orkester Orkester Džambo Aguševi. Svoj visoki ugled je upravičil z naelektrenim, na trenutke že eksplozivnim, a sproščenim sprehajanjem med glasbami globalne vasi, od vročice balkanskih svatb prek countryja, azijskih step do razposajenosti Latinske Amerike. Koncert v okviru festivala Druga godba je posnel Prvi program Radia Slovenija. Z izborom skladb z njega vam bomo postregli v tokratnem poletnem koncertu Naših poti.
Ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta, 2. avgusta, je Zveza Romov Slovenije v Murski Soboti organizirala spominsko obeležje in okroglo mizo, na kateri so opozorili porast rasizma, diskriminacije in fašizma v Evropi. Udeležili smo se tudi obeležja v Mariboru. Zavili bomo še do Lendave, kjer smo obiskali plesni poletni tabor, na katerem so se otroci novih plesnih korakov učili pod mentorstvom afroameriške zasedbe. Ustvarjalno poletje pa se odvija tudi v naselju Kamenci.
Naše poti tokrat gostijo dr. Julijo Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. V minulem mesecu je po skoraj treh letih za nekaj dni obiskala Slovenijo, zato smo jo povabili pred mikrofon v studiu v Lendavi. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Vse to tudi kot delna posledica svetovnih in vojne v bivši Jugoslaviji. Nova knjiga ponuja tudi rešitve kako to spremeniti.
V zadnji julijski oddaji bomo namenili nekaj časa temi, o kateri se tudi v romski skupnosti premalo govori. Nasilje predstavlja pereč problem današnje družbe. Gre za občutljivo temo, ki se je širša javnost premalo zaveda. Nasilje v družini predstavlja vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana ali članice proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve in telesno kaznovanje otrok. Za pojasnila in odgovore kako ukrepati smo se obrnili na policijsko postajo ter center za socialno delo.
V juliju obravnavamo teme, s katerimi se tudi romska skupnost v Sloveniji pogosto srečuje, in kot opažajo nekatere romske organizacije na terenu, še pogosteje ne poiščejo primerne pomoči, posledično tudi zaradi tega, ker sami ne vedo, kako prepoznati in kako ukrepati ob določenih težavah. Nocoj bomo govorili o uporabi oziroma zlorabi alkohola med mladostniki. Pogovarjali smo se z dr. Majo Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da je v Sloveniji več kot 80 odstotkov odraslih lani poseglo po alkoholu. Bolj pa skrbijo podatki za mlade.
V tokratnih Naših poteh se bomo posvetili drugemu sklopu pogovorov in nasvetov z različnimi strokovnjaki, da bomo lahko lažje izboljšali naše in počutje ljudi okoli nas. Nocoj se bomo posvetili duševnemu zdravju otrok in temu, kaj lahko starši storijo za njihovo boljše počutje, v drugem delu oddaje pa bomo spregovorili o tem, kako pomemben je spanec za naše življenje, saj mu namenimo skoraj tretjino svojega dneva.
Prva oddaja v mesecu prinaša že prvo reportažo z enega od poletnih taborov v romskih naseljih. Mi smo obiskali tabor v Vanča vasi, ki je minuli teden otrokom ponudil različne aktivnosti, med drugim tudi fotografsko delavnico. V štirih julijskih ponedeljkih bomo naslovili številne teme, o katerih se v romski skupnosti premalo govori. Nocoj bomo spregovorili o pomenu spanca ter priporočilih za kakovosten spanec. Ob koncu oddaje sledi še glasovanje za skladbi minulega meseca. Na domačem delu se za glasove borita skladbi Kourkouro zasedbe Monte Christo ter Opasna, vrajža Prekmurka v izvedbi Miša Kontreca. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Ni contigo ni sintigui, ki jo izvaja Achilifunk Sound System ter skladbo Čoček patron aga v izvedbi orkestra Džambo Aguševi.
Neveljaven email naslov