Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Za večjo varnost v naseljih smo odgovorni vsi, pogoj za večjo varnost je urejenost naselij in medkulturni dialog,« je bilo slišati na posvetu o varnosti v romskih naseljih, ki sta ga v Murski Soboti pripravila Forum romskih svetnikov in Zveza Preporod. O rešitvah za zagotavljanje varnosti so tudi s primeri dobre prakse, spregovorili Romi, policija in socialni delavci. Obiskali smo Razvojno izobraževalni center Novo mesto, kjer že vrsto let izvajajo tudi izobraževalne programe za romsko skupnost. Upokojeni direktor zidarstva in komunale Murska Sobota, Ivo Gerenčer je dober prijatelj prekmurskih Romov, tako glasbenikov, kot nekdanjih zaposlenih. Letošnji Bogračfest v Lendavi je privabil skoraj 90 ekip, ki so se pomerile v pripravi bograča. Preverili smo kako se je odrezala ekipa romskega društva Romano Jilo.
»Za večjo varnost v naseljih smo odgovorni vsi, pogoja za večjo varnost sta urejenost naselij in medkulturni dialog,« je bilo slišati na posvetu o varnosti v romskih naseljih, ki sta ga v Murski Soboti pripravila Forum romskih svetnikov in Zveza Preporod. O rešitvah za zagotavljanje varnosti so tudi s primeri dobre prakse, spregovorili Romi, policija in socialni delavci. Obiskali smo Razvojno izobraževalni center Novo mesto, kjer že vrsto let izvajajo tudi izobraževalne programe za romsko skupnost. Upokojeni direktor zidarstva in komunale Murska Sobota, Ivo Gerenčer je dober prijatelj prekmurskih Romov, tako glasbenikov, kot nekdanjih zaposlenih. Letošnji Bogračfest v Lendavi je privabil skoraj 90 ekip, ki so se pomerile v pripravi bograča. Preverili smo kako se je odrezala ekipa romskega društva Romano Jilo.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
»Za večjo varnost v naseljih smo odgovorni vsi, pogoj za večjo varnost je urejenost naselij in medkulturni dialog,« je bilo slišati na posvetu o varnosti v romskih naseljih, ki sta ga v Murski Soboti pripravila Forum romskih svetnikov in Zveza Preporod. O rešitvah za zagotavljanje varnosti so tudi s primeri dobre prakse, spregovorili Romi, policija in socialni delavci. Obiskali smo Razvojno izobraževalni center Novo mesto, kjer že vrsto let izvajajo tudi izobraževalne programe za romsko skupnost. Upokojeni direktor zidarstva in komunale Murska Sobota, Ivo Gerenčer je dober prijatelj prekmurskih Romov, tako glasbenikov, kot nekdanjih zaposlenih. Letošnji Bogračfest v Lendavi je privabil skoraj 90 ekip, ki so se pomerile v pripravi bograča. Preverili smo kako se je odrezala ekipa romskega društva Romano Jilo.
»Za večjo varnost v naseljih smo odgovorni vsi, pogoja za večjo varnost sta urejenost naselij in medkulturni dialog,« je bilo slišati na posvetu o varnosti v romskih naseljih, ki sta ga v Murski Soboti pripravila Forum romskih svetnikov in Zveza Preporod. O rešitvah za zagotavljanje varnosti so tudi s primeri dobre prakse, spregovorili Romi, policija in socialni delavci. Obiskali smo Razvojno izobraževalni center Novo mesto, kjer že vrsto let izvajajo tudi izobraževalne programe za romsko skupnost. Upokojeni direktor zidarstva in komunale Murska Sobota, Ivo Gerenčer je dober prijatelj prekmurskih Romov, tako glasbenikov, kot nekdanjih zaposlenih. Letošnji Bogračfest v Lendavi je privabil skoraj 90 ekip, ki so se pomerile v pripravi bograča. Preverili smo kako se je odrezala ekipa romskega društva Romano Jilo.
Čez nekaj dni se konča projekt večnamenskih romskih centrov. Preverjamo, kaj se bo z učno pomočjo v sedmih romskih naseljih zgodilo po 1. septembru in kako, če se bo delo v naseljih sploh nadaljevalo. Prinašamo utrinke Bogračfesta v Lendavi, v kateri so se za lovoriko najboljšega bograča potegovala tudi romska društva. V anketi so nam dijaki zaupali, kako se pripravljajo na novo šolsko leto, v rubriki romskega jezika pa tokrat o dnevu nepismenosti.
Odpravljamo se v edino romsko krajevno skupnost pri nas, na Puščo, kjer se je odvil edinstven dogodek, ki je združil šport, izobraževanje, kreativnost in dobro druženje v idiličnem okolju naselja. Tam bo vrata odprla tudi Vas sožitja. Ustavili se bomo še romskem Art Camp-u, prinašamo pa še spodbudno zgodbo dijaka Tima Tudije iz Križevske vasi pri Črnomlju.
Kljub temu, da so se šolske počitnice že prevesile v zadnjo četrtino, so poletni tabori še vedno v polnem zamahu. Tokrat prinašamo utrinke in vtise otrok s tabora v Murski Soboti, kjer so med drugim spoznaval različne poklice. Pogovarjali smo se še s predsednico društva Amaro Drom, Sanjo Bogičević, ki tudi kot romska pomočnica opozarja na porast diskriminacije. Prinašamo še spodbudno zgodbo dijaka iz naselja Brezje-Žabjak, ki kot prioriteto v svojem življenju postavlja izobrazbo.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Naše poti: Ferus Mustafov: Berlin, 30. julija 1994. Poletni koncert Naših poti. Koncert pokojnega romskega virtuoza s skupino na festivalu Heimatklänge v Berlinu. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2023/07/26/ferus-mustafov-berlin-30-julij-1994/
V zadnjem času se srečujemo s porastom medvrstniškega nasilja, zato je dobro, da ga znamo prepoznati in še pomembneje v teh primerih pravilno ukrepati. Enako je tudi z drugimi vrstami nasilja. V tokratni oddaji smo pred mikrofon povabili strokovnjake, ki delujejo na področju zaznave in reševanja več vrst nasilja.
Reden gost Naših poti, vsaj z glasbo, je mariborski tolkalec Damir Mazrek. Svojih romskih korenin ne skriva, ampak jih raziskuje in vključuje v svoje glasbeno ustvarjanje. Človek z več talenti in večinstrumentalist se je že v najstniških letih zapisal tolkalom.. V oddaji bomo pobliže spoznali glasbenega ustvarjalca, ki je svoje znanje krepil in nadgrajeval v številnih državah po svetu.
Čas šolskih počitnic prinaša aktivnosti za prostočasno preživljanje časa. To je tudi čas poletnih taborov in mi smo se v minulem tednu mudili na taboru v romskem naselju Dolga vas. Romsko naselje Kamenci je obiskal pedagog Andrej Bremec, ki je bil nad vaščani navdušen. Pogovarjali smo se še z Andrejo Zalokar, ki že vrsto dela z romskimi otroki v različnih naseljih.
Felinološko društvo Maribor je za otroke izdalo brezplačno poučno pobarvanko o pomenu primerne skrbi za mačje prijatelje, ki je bila prevedena tudi v romski jezik. Pobarvanko so predstavili otrokom v vrtcu na Pušči. Ne samo romski jezik, ampak celotna romska kultura se je znašla na razpotju, za njeno ohranitev pa bodo potrebni novi pristopi. Kako ohraniti romsko kulturo v sodobnem svetu so med drugim razpravljali na konferenci v Murski Soboti. Čas bo še za izbor najboljših skladb minulega meseca. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladba Laganini v izvedbi Vlada Kreslina in Momento cigano ter skladba Namesto koga roža cveti, ki jo je skupaj s Pomurskim tamburaškim orkestrom izvedel Mišo Kontrec. Na tujem delu pa se bosta tokrat pomerila orkester Marka Markovič s skladbo Masjtorija in Israel Fernández z Diegom Del Moraom s skladbo Al tercer Mundo.
V studiu se nam bo pridružil v. d. direktorja vladnega urada za narodnosti Janez Doltar. Med drugim bomo govorili o peticiji zbiranja 5000 podpisov volivcev za vložitev svežnja sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj v enajstih občinah na jugovzhodu države. S kakšnimi pristopi bi lahko vlada stopila na pot reševanja romskih vprašanj? Kateri so največji izzivi Romov v Sloveniji in kakšne načrte ima vlada za reševanje teh izzivov? Na vrsti bo tudi junijska rubrika romskega jezika, ki bo tokrat v ospredje postavila podedovano in izposojeno besedišče v romskem jeziku.
Nocoj se odpravljamo na Brdo pri Kranju, kjer so v sklopu nacionalne konference obeležili kar tri pomembne dogodke. Vladni urad za narodnosti je predstavil končne rezultate nacionalne platforme za Rome SiFoRoma 5, končal se je tudi nacionalni projekt Romobilizacije in pobude RomaSam, 15. let delovanja pa je obeležil Romski akademski klub.
Inštitut za narodnostna vprašanja je prejšnji teden pripravil okroglo mizo o pomenu medijev za manjšinske skupnosti v Sloveniji. V okviru Radiotelevizije Slovenija poleg romskih oddaj ustvarjajo še mediji za italijansko in madžarsko narodno skupnost ter skupnosti iz nekdanje Jugoslavije. Kakšno vlogo imajo ti mediji pri širši prepoznavnosti manjšinskih skupnosti pri nas in povezovanju z večinskim prebivalstvom ter kako ti mediji nagovarjajo mlajše generacije v manjšinskih skupnostih? Odpravili se bomo še na bralne urice v vrtec Romano na Pušči.
Prinašamo novico o zamenjavi vodilnega mesta vladnega urada za narodnosti, ki v Sloveniji ureja položaj romske etnične skupnosti. Stanovanjska problematika romske skupnosti je eden večjih izzivov, ki jih skuša nasloviti tudi Stanovanjski sklad RS. Preverjamo kakšne so možnosti financiranja izgradnje neprofitnih stanovanj in zagotavljanje bivalnih enot po programih sklada. Odpravili se bomo še v Maribor, na plesno pripovedno predstavo, ki je v ospredje postavila potovanje Romov s karavani. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Pandemo dua Harmelogic in Adeti Borikano, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Ferus Mustafov s skladbo Dikman in Taraf Syriana feat. Dan Armeanca s skladbo Me dukhap tuke.
Pogovarjali smo se z veleposlanico Indije v Sloveniji, njeno ekscelenco, Namrato S. Kumar. Med drugim nam je zaupala, da so v Indiji odprli center, ki raziskuje romsko kulturo. Preverili smo tudi, kako poteka vključevanje učencev Romov na eni od osnovnih šol v Kočevju. Rubrika romskega jezika tokrat zaznamuje dan prijaznih besed.
Pot nas najprej vodi v občino Tišino, ki je v zadnjih letih poskrbela za boljše sobivanje Romov in večinskega prebivalstva in je edina občina v Sloveniji, ki ima v občinskem svetu kar tri Rome. Zavili bomo še v Mestni log, kjer smo preverili kako tam živi romska skupnost. O pomenu zdravja so govorili na posvetu v Mariboru, kjer zdravstvene storitve ponujajo tudi tistim, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Predsednica državnega zbora pa je prejšnji teden gostila delegacijo romskih svetnikov, ki so opozorili na čedalje slabši ugled Romov v družbi.
Anzhelika Bielova iz Ukrajine je pri 27 letih odločna zagovornica pravic romskih in žensk na splošno; to jo je pred nekaj leti zaradi fizičnega napada skoraj stalo življenje. Pred leti je odprla tudi organizacijo, ki je danes zelo uspešna: Voice of Romni – Glas Rominj. Pogovor z Anzheliko Bielovo v tokratnih Naših poteh.
Občina Belitinci bo zaradi neprimernih bivanjskih razmer v tamkajšnjem romskem naselju zagotovila ustreznejši prostor in preselila Rome iz naselja. 11 občin v jugovzhodni Sloveniji bo začelo zbirati podpise za vložitev paketa sprememb petih zakonov, namenjenega reševanju romskih vprašanj. Obiskali smo še naselja v občini Grosuplje, kjer zaradi nelegaliziranih naselij v večini še vedno nimajo urejenega vodovoda, elektrike in kanalizacije.
Nocoj prinašamo informacijo o pilotnem projektu Hedrom, ki nudi dodatna strokovna izobraževanja učiteljem, ki dnevno delajo tudi z romskimi dijaki. Gre za mednarodno sodelovanje dveh izobraževalnih ustanov iz Hrvaške in Slovenije. V Bruslju pa je potekal tradicionalni Teden Romov, ki ga je skupaj z romskimi organizacijami v evropskem parlamentu s številnimi dogodki, predavanji in konferencami organizirala Evropska komisija Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sekund ili dva zasedbe Balkan Boys in Sagapo, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu se za glasove potegujeta Babi x Mizo s skladbo Táncolj már in Sabor de Gràcia s skladbo Bella Ciao.
Prisluhnili bomo pogovoru z Marekom Chomnićem. Marek, ki je sicer po izobrazbi pravnik, dela kot direktor vladne sekcije za regijsko koordinacijo s poudarkom na delu z Romi na Slovaškem in predstavlja enega tistih primerov, ko izobražen Rom lahko zasede tudi visoko politično mesto. Ob koncu oddaje sledi še rubrika romskega jezika, ki je posvečena svetovnemu dnevu knjige in avtorskih pravic.
Oddajo bomo začeli z izjavo predsednice Republike Slovenije, Natašo Pirc Musar, ki je pretekli teden sprejela delegacijo predstavnikov romske skupnosti. Prinašamo še reportažo iz Gradca, kjer je bila uprizorjena gledališka igra Tezejev paradoks. V njej nastopajo Romi iz štirih različnih držav, ki ob sestavljanju ladje pripoveduje svoje življenjske zgodbe. Zbrali smo še vtise dijakov iz Črnomlja, ki so obiskali romsko skupnost v Prekmurju, to je obiskal tudi evropski poslanec Matjaž Nemec. Vse to bomo obogatili s pestrim glasbenim izborom Petra Barbariča.
Neveljaven email naslov