Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aktivnosti za začetek medijskega ustvarjanja romske skupnosti na nacionalnem mediju, so spodbujali in spremljali tudi na Uradu za narodnosti. Kako se je vse skupaj začelo in kako kaže v prihodnje, nam bo pojasnil direktor Urada, mag. Stane Baluh. Spoznavanje dobrih praks pri delu z ranljivi skupinami je bil namen obiska strokovnih sodelavk krškega centra za socialno delo v Prekmurju. Zanimale so jih predvsem izkušnje na področju vzpostavljanja stika z romskimi ženskami. Svoj pogled na materinski dan in položaj romske ženske, bo predstavil novopečeni očka Aleš Horvat, videnje manouche jazza pa primorski kitarist, Teo Collori.
868 epizod
Prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. Vsak ponedeljek ob 21.05 spoznavamo romsko kulturno in politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike in se pogosto odpravimo po Evropi in Svetu in tako povezujemo ljudi in dogodke, ki imajo romske korenine. V enourni oddaji tudi spregovorimo in zaplešemo po romsko. Elektronska pošta: nasepoti@rtvslo.si
Aktivnosti za začetek medijskega ustvarjanja romske skupnosti na nacionalnem mediju, so spodbujali in spremljali tudi na Uradu za narodnosti. Kako se je vse skupaj začelo in kako kaže v prihodnje, nam bo pojasnil direktor Urada, mag. Stane Baluh. Spoznavanje dobrih praks pri delu z ranljivi skupinami je bil namen obiska strokovnih sodelavk krškega centra za socialno delo v Prekmurju. Zanimale so jih predvsem izkušnje na področju vzpostavljanja stika z romskimi ženskami. Svoj pogled na materinski dan in položaj romske ženske, bo predstavil novopečeni očka Aleš Horvat, videnje manouche jazza pa primorski kitarist, Teo Collori.
Ob svetovnem dnevu Romov, 8. aprilu, so nekatere vladne in romske organizacije pripravile obeležja z namenom ozaveščanja ohranjanja romske kulturne identitete. Mi smo obiskali jih obiskali kar nekaj. Prinašamo reportažo s prireditve v novomeškem naselju Brezje Žabjak, mudili smo se še na slavnostnem obeležju v Mariboru ter na sprejemu kulturne ministrice v Ljubljani. Svoj praznik pa so Romi zaokrožili na osrednji prireditvi, ki je tudi letos potekala v Murski Soboti.
Minuli teden so kolegi in sestrske, televizijske romske oddaje Kaj govoriš obeležili 15. let od prve predvajanje oddaje, zato smo se pogovarjali z nekaterimi nekdanjimi in sedanjimi soustvarjalci. Preverili smo tudi katere so kakovostne igrače, ki pripomorejo k razvoju otroka, pogovarjali smo se tudi z mlado mamo, Natalijo Horvat, ki je na izbiro igrač postala pozorna, ko so zdravniki pri dveletnemu sinu zaznali znake avtizma. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega dvomesečja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi S tabo je izi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Manu Dalande Diallo. Na tujem delu se za glasove potegujeta Dimitris Mystakidis s skladbo Moirasma ter Faith in Branko s skladbo Mari Lon.
Nocoj smo za vas pripravili dva zanimiva pogovora, najprej se bomo pogovarjali s koordinatorko za romska vprašanja s Centra za socialno delo Maribor, Ljulje Grivec Beriša, ob koncu pa še z Rahelo Hojnik Kelenc, ki v svoji doktorski disertaciji raziskuje pojmovanje življenjske uspešnosti Romov.
Naše poti – Amare droma je prvo nacionalno stičišče vseh Romov, ki živijo v Sloveniji. V enourni oddaji govorimo in plešemo po romsko, spoznavamo romsko kulturno in politično življenje ter stališča do aktualnega dogajanja, predstavljamo uspešne posameznike, pogosto pa se tudi odpravimo po Evropi in svetu ter tako povezujemo ljudi in dogodke z romskimi koreninami. Vsak ponedeljek ob 21.05 na Prvem.
Nocoj bomo večino časa preživeli v za zdaj edini romski občini in največji romski skupnosti na svetu, Šuto Orizari oziroma Šutki. Ta velja za največje evropsko romsko naselje. Gre za eno od 10 občin severnomakedonske prestolnice Skopje, v kateri imajo romskega župana in kjer je romski jezik tudi uradni jezik. Danes v Šutki po uradnih ocenah živi okoli 22 tisoč, neuradno pa še enkrat toliko prebivalcev. Mesto je postalo svetovno znano potem, ko je znameniti režiser Emir Kusturica leta 1988 prav v eni od četrti posnel film Dom za obešanje. A film je eno, resničnost pa drugo. V sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo Kaj govoriš bomo z reportažo in sprehodom skozi mesto zabeležili tamkajšnji utrip. Tja se v Naših poteh odpravljamo po poročilih ob 21. uri.
V tokratni oddaji bomo prisluhnili pogovoru s prekmurskim glasbenikom in ambasadorjem etno glasbe pri nas, Vladom Kreslinom, ki je lani s posebno turnejo po Sloveniji obeležil svojo tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Kreslin je Sandiju Horvatu med drugim zaupal njegovo navezo z romskim narodom, še bolj pa njihovo glasbo, ki ga spremlja že od malih nog. Dolga leta je skupaj z Beltinško bando igral tudi z znanim prekmurskim romskim cimbalistom, Miško Baranja. Seveda bomo pogovor obogatili z nekaj Kreslinovimi skladbami, še posebej tistimi, ki nosijo pečat romskega melosa. Zanimivemu pogovoru bomo prisluhnili nekaj po 21. uri v oddaji Naše poti.
Francoska vlada je predstavila štiriletni načrt dejavnosti in ukrepov za uspešen boj proti rasizmu, antisemitizmu in diskriminaciji. Poseben poudarek so dali tudi diskriminaciji nad Romi. Prinašamo še podrobnosti novega natečaja vladnega urada za narodnosti, v rubriki romskega jezika pa bomo zaznamovali svetovni dan maternega jezika.
Svet romske skupnosti je na konstituivni seji izvedel nove volitve predsedstva in nadzornega odbora za naslednji dve leti. Že pretekli teden pa so potekale volitve predstavnikov romskih svetnikov v svet Sveta romske skupnosti. Preverjamo, zakaj kljub osmim vloženim kandidaturam ti svojih sedmih predstavnikov v svetu niso izvolili. Odpravili pa se bomo še na zaključni dogodek projekta Kulturno doživetje Prekmurja.
Predstavljamo novembra lani ustanovljeno delovno skupino za obravnavo romske problematike, nato bomo delili še nekaj uporabnih nasvetov o temeljnih postopkih oživljanja in predstavili poklic policista, za katerega se je v minulih letih odločilo kar nekaj Romov.
Prinašamo dve pomembnejši novici in sicer o novem razpisu ministrstva za kulturo ter poročilu zagovornika načela enakosti, ki je obravnaval primer diskriminacije nad Romi. Prinašamo še uporabne nasvete kdaj in zakaj poklicati številko 112. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca januarja. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Sune Nine Brassuer in Ghelo mo ternipe, ki jo prispeva Muhamed Meety. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi La Pizza di Ali zasedbe Mascarimiri in Yo me quedaré contigo pod katero se podpisuje El Sebas de la Calle.
Razmere romske skupnosti v Sloveniji se od regije do regije razlikujejo. Ponekod Romi še vedno živijo brez elektrike, drugod tudi pod milom nebom. Udeležili smo se izobraževanja romskih svetnikov, na katerem so sami izpostavili največje izzive Romov v občini. V Mariboru so znova opozorili na porast diskriminacije in predstavili brezplačno svetovanje in pravno pomoč Romom za primere rasne in etnične diskriminacije. Udeležili smo se še fotografske razstave Rominj, s katero želijo preseči predsodke in stereotipe do romskih žensk. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika.
V Šaleški dolini v dveh občinah, Velenju in Šoštanju, živi okrog 150 Romov. Preverili smo, kako so se ti v zadnjih letih uspešno vključili in postali del širše družbe. V domačem glasbenem studiu smo obiskali Miša Kontreca, prinašamo še novico o nadomestnih volitvah predstavnika romske skupnosti v občinah Lendava in Semič.
Nocoj se najprej odpravljamo nekaj sto kilometrov južneje od Slovenije, natančneje, v Niš, kjer so v enem izmed romskih naselij pred več kot pol leta izklopili elektriko. Ustavili se bomo še v Novem Sadu, kjer smo se pogovarjali z multimedijskim umetnikom in filozofom, dr. Zoranom Tairovićem. Na Pušči pa smo se udeležili delovnega srečanja in izobraževanja za javne ustanove.
Sprehodili se bomo po seznamu skladb preteklega leta, skozi oddajo pa predstavili po štiri domače in štiri tuje kandidatke, ki se borijo za laskavi naslov skladbe minulega leta oddaje Naše poti. Na domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cinguli renguli Sandija Horvata Sunnyja, Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano, Natoči mi vina, ki jo prispevajo Zoran Predin in zasedba Šukar ter Ma voli ga Miša in Dominika Kontreca. Na tujem delu so se v končni izbor uvrstile Eh, što si tuđi zasedbe Kal, Prikezhia Romano Drom, Din dragostea mea Mahale Rai Bande in skladba Csoravla Romeno in Monike Lakatoš.
V prvi oddaji novega leta se bomo ozrli v leto 2022 in se spomnili večjih dogodkov, ki so zaznamovali romsko skupnost doma in po svetu. V ospredje bomo izpostavili tudi zgodbe tistih posameznikov, ki predstavljajo dober primer iz in za skupnost, in teh je bilo v minulem letu kar nekaj. Kot veleva tradicija, tudi tokratni prvi ponedeljek v mesecu prinaša glasovanje za skladbi minulega meseca, meseca decembra. Na domačem delu se za glasove poslušalcev borita skladbi Samo tij v izvedbi Vlada Kreslina, Tea Collorija in Momento Cigano ter Cigani ljubiat pesnji zasedbe Romano Glasuo. Na tujem delu pa vam na izbiro ponujamo skladbi Pa ponérselas en su pelo, ki jo prispeva Sergio Gómez in skladbo Din dragostea mea zasedbe Mahala Rai Banda.
Oktobra leta 2015 se je v ljubljanskem Kinu Šiška odvil prav poseben glasbeni dogodek z romskim glasbenim priokusom, koncert zasedbe Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra z gostoma Vladom Kreslinom in Ferusom Mustafovim. Za tokratne Naše poti smo s posnetka koncerta izluščili predvsem skladbe s prepoznavnim romskim pečatom.
Pretekli teden smo se odpravili v vrtec Romano na Pušči, tamkajšnji otroci se že pripravljajo na prihajajoče praznike, obiskal jih je tudi eden izmed treh dobrih mož. Nadalje smo se pogovarjali s Santano Horvat, ki je svojo strast do estetike pripeljala vse do svojega lastnega lepotnega salona, v katerem zaposluje tudi pripadnici večinskega prebivalstva. Mednarodna mreža REYN, mreža za zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolske programe, pa te dni praznuje deset let delovanja.
Ob obletnici smrti kraljice romske glasbe in humanitarke, Esme Redžepove, smo se v sodelovanju s sestrsko romsko televizijsko oddajo, Kaj govoriš, odpravili v Šutko, kjer smo se o pokojni legendi pogovarjali s tamkajšnjimi vaščani. Monika Sandreli, ki je naša sodelavka že od samega začetka pa je z nami, ob obletnici oddaje, delila svoje začetke in spomine nastajanja oddaje ter izzive, ki jih je kot novinarka in romska ženska premagovala skozi leta.
3. decembra mineva natanko 15 let, odkar smo vas prvič povabili na Naše poti. Ob obletnici bomo v studiu gostili prvega voditelja oddaje, Romana Kuharja, ter urednico, Eniso Brizani, s katerima bomo obudili njene začetke nastajanja. Prvi ponedeljek v decembru bo minil še v znamenju izbora skladbe preteklega meseca. V domačem delu vam na izbiro ponujamo skladbi Kourkouro zasedbe Romano Glauso in Dekle moje Vlada Kreslina in Tea Collorija, v tujem delu pa skladbi Boa Doña, Chacona De Negros Y Gitanos, ki jo prispeva Perrate, ter Prikezhia v izvedbi zasedbe Romano Drom.
Od 22. do 27. novembra je potekal že 38. slovenski knjižni sejem, ki je na zadnji dan ponudil tudi popoldne romske literature in kulinarike. Manjkalo ni niti romske glasbe. Prinašamo še izsledke mednarodne raziskave digitalnih kompetenc pri romskih učencih in učiteljih. Čas bo tudi za novo rubriko romskega jezika. Tokrat se bomo pogovarjali z Natašo Horvat iz Dolge vasi, ki govori več narečij romskega jezika.
Neveljaven email naslov